[Tone]

Pa sem le opisal samogradnjo izmenjevalca

[Tone]

Včeraj sem dobil ogljeni filter odorsok 125 X 300mm. Stvar ima precejšni upor, zato sem moral vstopni ventilator precej naviti.
Po sliki mi ni bilo najbolj jasno, kako cela stvar izgleda, je pa zelo enostavna. Okrogla vreča iz ogljenega "filca" s premerom 13cm in globine 30cm. Za oporo ji služi mreža in dva zložljiva obroča. V original pakiranju sta vreča in mreža zvita, obroča pa kot 2 jekleni palici.
Ko stvar sestaviš, jo natakneš na 125mm cev in nanjo zalepiš s priloženim trakom. Skozi to cev odhaja zrak v hišo.
Ker imam ventilator premera 17cm, sem ga dal pred odorsok in sicer v cev premera cca 21cm (na eni strani), z druge strani pa nekako vstavil odorsok. Tako gre zrak skozi filter od zunaj na not. Z zunanje strani je odorsok obložen s tkanino, tako da bo enostavno odstraniti prah, ki bo prišel skozi grobi filter (cca 4mm debela pena za hlajenje pri elektronskih napravah), ki je takoj na vhodu svežega zraka, tako da mrčes ali kaki ptiči ne bi prišli v vstopni kanal.
Če bo stvar dobro delovala, se bom naslednjič verjetno odločil za velikost 150 X 600, da bo upor zraka znatno manjši.

[Tone]

Čez podaljšani vikend sem namestil "kilerček" dimenzij 20 X 40 X 5cm in skozenj poslal vodo iz zemeljskega kolektorja površine cca 10m^2 na globini 1,2 do 1,6m. Voda iz kolektorja ima 15,5°C, vstopni zrak (ki se zaradi sonca na podstrehi š nekoliko segreje) pa se ohladi na dobrih 17°C.
Cirkulacijska črpalka je od računalniškega vodnega hlajenja, namesto z 12V je napajana z nekaj manj kot 10V in vleče cca 7W.

Vlaga v prostoru se suče okrog 60%, zunaj pa tudi ni neke sparine, zato zaenkrtat še ni možnosti in potrebe po razvlaževanju, čemur naj bi poleti služilo hlajenje vstopnega zraka.

[soplmed1]

Tone,
komaj sem se na spletu dokopal do tega, pa še to ni NIČ NOVEGA:
http://home.datataker.com/public_domain ... 20flow.pdf

[Tone]

Zanimivo. Z izmenjevalec brez plastičnih usmerjevalnikov na vsakih par cm sem uporabil pro testnem modelu izmenjevalca. Razmišljal sem o teh z usmerjevalnikih a se raje odločil za dvojni C izmenjevalec brez usmerjevalnikov. Imam oziroma sem imel pa daljši srednji protitočni del, kar me rešuje.
Izkoristek omenjen v pdf-ju je zaradi pri nih krajšega protitočnega področja razmeroma majhen, vračilo vlage je pa kar veliko, je pa kriza, ker se vračilo vlage povečuje, če se povečuje vlaga v prostoru, še zlasti če prihaja do kondenzacije v izmenjevalcu, zato je takale stvarca potrebna loput za mimohod zraka skozi kak kovinski izmenjevalec, drugače se ti jeseni in spomladi vlaga povzpne v nebo.

[ttomi73]

Tone svaka ti čast samograditelju. Prvo kar sem bral o tebi pred leti je bil ultra solarni sistem, potem sem bil v drugih vodah zdaj, pa berem o solo prezračevanju in rekuperaciji. Bravo.

[ttomi73]

Tone Napisal:Čez podaljšani vikend sem namestil "kilerček" dimenzij 20 X 40 X 5cm in skozenj poslal vodo iz zemeljskega kolektorja površine cca 10m^2 na globini 1,2 do 1,6m. Voda iz kolektorja ima 15,5°C, vstopni zrak (ki se zaradi sonca na podstrehi š nekoliko segreje) pa se ohladi na dobrih 17°C.
Cirkulacijska črpalka je od računalniškega vodnega hlajenja, namesto z 12V je napajana z nekaj manj kot 10V in vleče cca 7W.

Vlaga v prostoru se suče okrog 60%, zunaj pa tudi ni neke sparine, zato zaenkrtat še ni možnosti in potrebe po razvlaževanju, čemur naj bi poleti služilo hlajenje vstopnega zraka.

Iz prakse po 30ih zmontiranih prezračevalnih sistemih:
Industrijski materijal za vstop in izstop za bajte so okrogle sive stiroporne cevi notranjega
fija 160mm, ki gredo na rekuperator. Zajem zraka se vrši na zunanji steni (nikakor ne na podstrehi) vsaj 1,8m od tal, izpih pa je lahko nižji vendar vsaj 3m vstran še bolje pa je da je za vogalom da ne pride do mešanja. Iz rekupetratorja gresta dušilca v vsak svojo zbiralno komoro, ki je znotraj oblečena s stožičasto absorpcijsko peno. V vsako zbiralno komoro se zberejo vse rebraste dvojno oplaščene cevi notranjega fija cca 55mm. Ventilatorja v rekuperatorju pa delata tudi nekako z po 10W. Ostala je še elektronika, ki jo ima vsak po svoje in dodatki za ogrevanje ali hlajenje vstopnega zraka.

Pozdravljam in občudujem Tonetovo entuziastično samograditeljstvo v taki meri da se loti vsega in celo kartonskega izmenjevalca.

[Tone]

Ko se enkrat lotiš se ti kar odpirajo nove možnosti, začelo se je z izzivom kako iz nič kartona narest super rekuperator in ker ne kapituliram rad, probleme rešujem, prihajajo novi problemi, izzivi ... Problem je samo, da na koncu ne znam več živeti brez problemov, dela... oziroma samo s pirom pod marelo :) Skratka nič ni za vse :)

[Tone]

Tone Napisal:...kako iz nič kartona narest...

...kako iz nič (kartona) narest....
Sicer je pa ta projekt še v zraku, kaj veš kaj bo iz tega ratalo, morda vse recikliram (skurim) in se preselim v bajto s kip tehnologijo zračenja. :)

[Tone]

Pred cca 14 dnevi preklopil na rekuperacijo preko v spletniku opisanega protitočnega kartonskega rekuperatorja. Bal sem se, da bo vračal preveč vlage, a zaenkrat kar gre, vlaga v prostoru je okrog 60%. Tudi ko je bila megla, je šlo vse OK, saj vlaga v prostoru ni bila previsoka. Kriza je, če je zunaj zmerno hladno in megleno, v stanovanju pa 70% RV. Izstopni zrak kondenzira in vlaga v stanovanju začne rasti - to se mi je spomladi zgodilo in takrat sem rekuperator obšel.
Glede izkoristka so pa temperature še previsoke, da bi lahko zares ocenil. Kot kaže sem zelo dobro zbalansiral pretoka zraka skozi rekuperator, tako da je na obeh koncih razlika temepratur ponavadi pod 2°C, recimo zunaj 8, znotraj 21, v prostore vstopa 19,5, na prosto gre 9,5°. Itak je težko točno izmeriti temperature, vmes je še vlaga...
Nekaj sem računal vlažnost in dobil, da se nekaj vlage vrača nazaj, ampak vselej je bilo vprašanje ali prihaja do kondenzacije ali ne.
Zaenkrat zadovoljen, za meritve pa bi potreboval natančne instrumente in čas.

[ttomi73]

Če ima pa kdo čas je pa to naš Tone :wink:

[Tone]

:) čas za objave ali za gledanje na termo-higro-meter? :) Glede prvega imam krizno službo in vsako opravilo prav pride :)

[hudirudi]

Tone Napisal::) čas za objave ali za gledanje na termo-higro-meter? :) Glede prvega imam krizno službo in vsako opravilo prav pride :)

zivjo

zanimivo tole branje, cestitke tone, jaz nisem bil tako pogumen in sem pustil, da so mi zmontirali cevi in pa rekuperator Paul Santos 370dc. Rekuperator 2000e, razvod cca4000e, in to je to, zajemi na fasadi, tam tudi izpusti, rekuperator v kleti, tam je šum, ampak v sobah pa nic. laufam na ene 30do60 % moci... mislim da je max pretok ene 300 litrov na uro... je pa montazna hisa in ene 130m2 povrsine...

mene pa zanima, kako se vam ostalim kaj glede vlaznosti obansa reperacija? jaz imam na rekuperatorju odvod vlage, in tam jo gre kar precej, zato pozimi vlaznost v hisi rada pade pod 40%... letosnje leto si bom zato omislil drugacno protitocno kocko za reperator, original od Santosa... ima kdo kaksne konkretne izkusnje kako se mu je obnesla pozimi?

lp

hudirudi

[Tone]

Kako to misliš drugo kocko, so jo da vstaviti v rekuperator?
Za kakšno kocko pa gre, iz kakega materiala in ali vrača vlago. Če je ne, kaj misliš da boš pridobil.

[hudirudi]

Tone Napisal:Kako to misliš drugo kocko, so jo da vstaviti v rekuperator?
Za kakšno kocko pa gre, iz kakega materiala in ali vrača vlago. Če je ne, kaj misliš da boš pridobil.

v bistvu je se nisem videl, ampak naj bi omogocala, da se vlaga iz prostorov ne kondenzira toliko kot na navadni kocki in bi zato vlaga v prostoru ostajala na 40-60%. nekdo je ze pisal in jo pohvalil na tem forumu enkrat... zanima pa me, ce ima se kdo kaksne izkusnje?

je pa to misljeno samo za zimski cas, poleti pa zopet vstavim navadno...

mora pa to rekuperator omogocati, moj Paul Santos 370 to menda omogoca...

lp

hudirudi