Najbolj brani spletniki

Zadnjih 7 dni:

 
 

Izdelava kartonskega izmenjevalca

10
Povprečno: 10 (3 votes)

Že par let nazaj sem zasledil rekuperator iz papirja, ki poleg teplotne energije vrača tudi vlago. Pozimi namreč klasični pločevinasti rekuperator krepko izsuši zrak in brez vlaženja bojda ne gre. Vlaženje pa pri ultra varčnih hišah in njih uporabnikih pomeni dodatne nesprejemljive kWh. Pri meni Gorenjcu so razlogi za dodatno »šparanje« še toliko bolj razumljivi. Šalo na stran, vračanje vlage je elegantna rešitev (dve muhi na en mah), z vlažilci so težave zaradi usedanja kamna, v stanovanju imamo dodatno navlako in to na več mestih ali pa si moramo omisliti dražjo elegantnejšo rešitev v cevi razvoda.

Kartonski protitočni izmenjevalec
In prišla je ključna ideja, rekuprator iz valovitega kartona. Da bi preveril celo zadevo sem že pred leti naredil manjši izmenjevalec in testno postrojenje v obliki dveh merilnikov vlage in temperature, mini kuhalnika s piskrčkom vode in ventilatorja od stare kuhinjske nape. Stvar je uspela daleč nad pričakovanji, kondenzirana vlaga se je vsa vrnila, karton je deloval povsem suh, čeprav je skozenj šlo ogromno vlage (na polno vrela voda na »koharčku«). Ker pa naj bi se prenašala tudi nekondenzirana vlaga, je bil izziv še večji in nenehno je v meni tlela potreba po funkcionalni verziji ideje. Z adaptacijo hiše je napočil pravi čas in izkazalo se je, da je bilo vse to iskanje optimalnega gotovega rekuperatorja bolj pridobivanje časa in nezadovoljstva (z obstoječimi rešitvami), kar je po okvirnem končanju adaptacije hiše privedlo do pričetka izdelave jedra protitočnega rekuperatorja.

Stvar je v bistvu enostavna, izmenjevalec tvori skladovnica valovitega kartona z vmesnimi prostori. Med valovi potuje odpadni zrak iz hiše na prosto, skozi vmesni prostor pa v nasprotni smeri potuje sveži vstopni zrak. Kot ponavadi je problem v izvedbi, še posebej, ker se zraka med sabo ne smeta mešati. Prva prototipna rešitev je bilo premočrtno gibanje zraka po valih, ter v obliki črke Z (z navpično sredno črto) v vmesnih prostorih – torej če paket postavimo vertikalno, zrak vstopa spodaj z leve strani in izstopa zgoraj na desni strani. Ker pa to pomeni precej neenakomerno razporeditev gibanja zraka sem se pri uporabni različici odločil za dvojni C, levi in desni, s pregrado na sredini po celi dolžini. Če vam še ni jasno, bodo stvar razjasnile slike.

Ker sem lahko zastonj prišel do vmesnih kartonov za standardne palete v izmeri 80 X 120cm, s skupno debelino 4mm, sem se odločil za dimenzijo izmenjevalca širina 40 X dolžina 80 X višina 40cm. Na obeh straneh je bil valoviti karton obložen z 0,1mm debelim papirjem. Vsak karton sem s skalpelom (olfo) razrezal na 3 kose in dobil dimenzijo 40 X 80 cm.

Za distanco sem narezal letvice dimenzije 3,5 do 4mm X slab cm in 3,5 do 4mm X 2cm. Ozka letvica dolžine 76cm je služila za ločitev vstopnih kanalov oblike C oziroma levega in desnega oglatega oklepaja, 2 precej krajši sem polagal bočno vzdolžno ob karton, da se zaradi stiskanja paketa karton ni stisnil. Dve široki letvici dolžine 40cm sta s koncev zapirali vmesni prostor za dvojni C vstopni kanal, dve nekaj daljši pa sta delno prekrivali bočni letvici, delno pa rob kartona. Vse letvice razen bočnih, so skrbele za cca 3,5mm distanco med sosednjima kartonoma. Upam, da bodo vsaj slike razjasnile za kaj gre.

Vse lajstice
Na prvi sliki se lepo vidijo položene vse letvice pripravljene za nanos lepila in naslednjega kartona. Z zadnje strani sem imel nameščeno navpično oporo z vertikalnimi vodili za čim lažje oziroma hitrejše nanašanje deščic in kartonov. Seveda je bilo treba poskrbeti, da se vse skupaj ni zlepilo, uporabil sem prozorno folijo za zavijanje živil.

Izmenjevalec od blizu
Izmenjevalec od blizu. Vsi štirje vogali so enaki, natančneje, vstopna odprtina je nekoliko širša (cca 15cm) od izstopne (cca 13cm). Na levi strani se vidi skladovnica ozkih in širokih bočnih letvic. Z desne strani skozi valčke izstopa oziroma vstopa iztrošeni zrak.

Za lepljenje sem uporabil vodoodporni Mekol. Ker se to lepilo razmeroma hitro suši, predvsem pa dobro vpija v karton, sem v »eni izmeni« naredil cca 7cm paketa, ga pokril z iverko in stisnil oziroma obtežil, ter pri tem skrbel za enakomerno debelino paketa. Po cca 8h sem nadaljeval, največkrat pa naslednji dan.

Pri cca 20cm sem izvedel eksperiment s katerim sem predvsem hotel oceniti zračni upor. Ker je bil očitno precejšen, sem nadaljeval do 40cm debeline paketa, na poti do predvidenih 50cm pa me je ustavila naveličenost. Itak sem bil vse bolj prepričan, da bo že 40cm več kot dovolj za odlično izmenjavo tolpote, glede prenosa nekondenzirajoče vlage pa itak nisem imel nobene ocene.

Ko je bilo kartonsko jedro izdelano, še nisem imel nobene zares uporabne ideje kako stvar zapreti in izdelati priklope, da ureditev by-passa za toplejše obdobje ne omenjam. To je bil tudi razlog, da se je vse skupaj tako počasi odvijalo, začel sem kmalu po novem letu, 1. maja pa še nič delujočega, le na grobo narejeno kartonsko jedro. Da bi zmanjšal vrtinčenje (zabijanje ob valoviti karton) ob vhodu v dvojni C sem z Neostikom zlepil stranici valovitega kartona (še prej sploščil val, če se je upiral in že ni bil oslabljen ob razrezu kartona) in s tem dobil lijake. Pregledal sem vse detajle, kje očistil kak zamašen val, obrezal lepilo ali kako štrlečo deščico.. in ... čakal na navdih.

Padla je odločitev za montažo na strop mansardne predsobe in da bo »kilerček« v rekuparatorju, problemi glede realizacije ohišja, kanalov, preklopa režimov (by-pass) in priklopa cevi pa vse večji.
Ker končne rešitve ni bilo, sem se verjetno prvič lotil zadeve brez jasne ideje kaj delam, stvar se je vlekla, skoraj vsako pregrado posebej dotuhtati, določiti okvirne mere, nato pa natančno prilagoditi ostalim že odrezanim, kartonskemu jedru, ventilatorjem in priklopnim nastavkom za cevi. Muka, vmes sem pomotoma razrezal zaključni pokrov – v bistvu stranico, zato je prišla v poštev stena stare omare iz adaptirane spalnice. Temu primerno strašno izgleda skoraj dokončan, zmontiran in podprt rekuperator - glej zadnjo sliko.

Rekuperator skoraj gotov
Rekuperator skoraj gotov, obrnjen na glavo. Vidijo se poševni kanali, ki pri minimalni skupni dolžini omogočajo razmeroma dobro in enakomerno pretakanje zraka skozi kartonsko jedro - vsaj tako si predstavljam Nasmešek. Skozi pokrov (na sliki od spodaj) prihaja in odhaja zrak na podstreho.

Rekuperator skoraj govov1
Še iz drugega zornega kota. V ospredju by-pass za sveži zrak, skozi levo odprtino v pokončni pregradi bo vstopal sveži zrak v izmenjevalec, skozi desno (pokrito s stiroporom) pa direktno v razvod svežega zraka. Lopute bo treba še domisliti. Pod nivojem odprtin bo te dni nameščen "kilerček" dimenzij 20 x 40 x 6cm. Zimski zrak se bo predgreval, poletni pa hladil in razvlaževal.

Rekuperator na stropu
Izgleda res grozno, levo enkrat namočena 25 let stara iverka stropa, skratka primerno okolje za eksperimentiranje, še evdno bolje kot na podstrehi, kjer bi vse dodelave delal v leže.

Izboljšave

Komaj je naprava prestala prvi mesec eksploatacije že je postalo jasno, da bi moral biti kartonski izmenjevalec postavljen tako, da bi bili kartoni navpično in jih teža vlage in posledična mehkost ne bi krivila. Naslednja verzija bo torej drugače obrnjena, posledično bo treba drugače speljati kanale, odcepe za razvod... Spet kup enega dela, ki se ga bo težko lotiti. Ko namreč ideja dokazano deluje, ni več izziva. Morda pa bo šel skoraj komplet rekuperator v reciklažo – beri peč, razen ventilatorjev, ki bodo pomagali ostalim tlačiti zrak skozi dodatni protitočni cevni izmenjevalnik na podstrehi, kjer je dovolj prostora za 20, morda celo 30m cevi v cevi. Zaenkrat je v skorajšnjem planu 9m (izoliran alufleks namreč nikakor ne morem potegniti na deklariranih 10m), ter ogleni filter odorsok - ugodno in pravih dimenzije sem ga dobil tule.

Zelo zanimivo in poučno. Hvala!

Če sem pravilno izračunal imaš 16m2 površine?