Les predstavlja 80 odstotkov uporabljenih materialov – 10-oddelčni vrtec bo v novem vrtčevskem letu sprejel 150 otrok
V Selnici ob Dravi je potekala slavnostna otvoritev novega skoraj nič-energijskega vrtca grajenega iz slovenskega lesa. Gre za prvi vrtec oz. javni objekt v Sloveniji grajen z inovativno in nagrajeno slovensko tehnologijo iQwood, brez lepil in kemikalij. Nov vrtec bo zaradi uporabe lesa in drugih naravnih materialov otrokom in vzgojiteljem nudil prijetno ugodje bivanja. Zaradi kakovostne zasnove, saj je skoraj nič-energijski, s porabo energije pod 15 kWh/m2 a (pasivna gradnja), bo imel izredno nizke stroške porabe energije kot samega vzdrževanja skozi celoten življenjski cikel. Vrtec sta zgradili družinski podjetji Lumar in GIC GRADNJE, ki si prizadevata za razvoj in gradnjo inovativnih trajnostnih objektov. Nov vrtec so s prerezom traku slavnostno otvorili županja Selnice ob Dravi dr. Vlasta Krmelj, ravnateljica vrtca Kobanček gospa Manja Kokalj, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport mag. Dejan Židan, direktor podjetja GIC GRADNJE dr. Rok Cajzek in direktor podjetja Lumar gospod Marko Lukić.
Vrtec se razprostira na nekaj več kot 3.000 m2 bivalne površine. Urejenih je 10 oddelkov, osrednji prostor in športna igralnica, terase, razdelilna kuhinja, prostori za strokovne sodelavce, upravni in gospodarski prostori ter ostali prostori, ki bodo omogočali kvalitetno izvedbo vzgojno – izobraževalnega programa predšolskih otrok. Ob vrtcu je pripadajoče parkirišče, urejena pa bodo tudi otroška igrišča. Za ozelenitev površin bodo zasajena drevesa. Za stene in stropove novega vrtca je bilo porabljenega 510 m3 slovenskega smrekovega lesa. Les predstavlja 80 odstotkov uporabljenih materialov. Vrednost investicije je ocenjena na 4.347.400 evrov brez DDV. Občina bo pridobila tudi nepovratna sredstva Eko sklada v višini 755.000 evrov z DDV.
Dr. Vlasta Krmelj, županja Občine Selnica ob Dravi:
»Po 50 letih občina dobiva nov vrtec, na kar smo zelo ponosni in veseli, saj s tem zagotavljamo najboljše pogoje za mlade generacije. Vrtec pomeni za občino osnovno komponento dolgoročnega razvoja, saj brez njega ni mladih družin in posledično se občina stara. Posebej pa smo ponosni, da je naš vrtec eden najsodobnejših v Sloveniji in Evropski uniji. Lesena gradnja in najkvalitetnejši ter zdravju prijazni materiali bodo otrokom nudili najboljše pogoje za delo.«
Gospa Manja Kokalj, ravnateljica Vrtca Kobanček pri OŠ Selnica ob Dravi
»Konec leta 2022 smo pričeli z gradnjo novega vrtca in v septembru bo vrtec sprejel 150 otrok, tekom leta pa bo še kar nekaj vpisov. To je 10-oddelčni vrtec s čudovitimi igralnicami, telovadnim prostorom, z gibalnico, zbornico, s pisarnami in prostori za tehnično osebje, ogrevanje bo s toplotno črpalko, vgrajeno je tudi prezračevanje in sistem senčenja. Zgrajen je iz slovenskega lesa, brez lepil in drugih kemikalij, v večini prostorov so ilovnati ometi, materiali so okolju prijazni, gre torej za leseno, energetsko učinkovito in pasivno gradnjo v skladu s smernicami trajnostnega razvoja. Do sedaj smo imeli 4 oddelke vrtca v 50-let stari vrtčevski stavbi, kar 6 oddelkov pa v šoli, kjer je bila res prostorska stiska in izvajati smo morali veliko organizacijskih prilagoditev. Vsi že nestrpno pričakujemo novo vrtčevsko leto v novih sodobno opremljenih prostorih.«
Mag. Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport:
»Zelo sem vesel, da občina Selnica ob Dravi z novim lesenim vrtcem stopa na pot podnebne nevtralnosti. Ta vrtec je pomemben tudi z demonstracijskega vidika, saj jasno pokaže kaj zmore naša lesno predelovalna industrija na osnovi domače surovine. Vrtec je namreč v celoti plod slovenskega znanja in zgrajen iz slovenskega lesa, predstavlja pa pomemben korak k zmanjšanju ogljičnega odtisa in ustvarjanju prijetnega, zdravega okolja, predvsem za naše najmlajše. Projekt je tudi odličen primer uspešnega sodelovanja med različnimi resornimi ministrstvi (MGTŠ, MKGP in MOPE). Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport smo močno zavezani razvoju slovenske lesno-predelovalne industrije, ki je ključna za ustvarjanje zelenih delovnih mest, regionalni razvoj in krožno gospodarstvo. Zato si bomo še naprej prizadevali preko različnih aktivnosti, da bo v prihodnje čim več javnih pa tudi drugih objektov zgrajenih s pomočjo domačega lesa in slovenske lesnopredelovalne industrije.«
Dr. Rok Cajzek, direktor podjetja GIC GRADNJE:
»Projekt Vrtec Selnica je bil za nas poseben izziv in hkrati priložnost, da pokažemo našo strokovnost in predanost okolju. Kot sodobno gradbeno podjetje z jasno vizijo in trajnostno strategijo smo se zavezali k izvajanju gradbenih projektov, ki upoštevajo najvišje standarde trajnostne gradnje. Pri izgradnji vrtca smo uporabili hibridno metodo, ki združuje naravne materiale, vključno z betonom iz recikliranih virov ter nizkoenergijske rešitve, ki zagotavljajo visoko kakovost bivanja. Naš cilj je bil ustvariti prostor, ki je prijazen do narave in omogoča zdrav razvoj otrok, ki bodo v njem preživeli veliko časa. Še posebej nas veseli, da je Občina Selnica ob Dravi pri gradnji novega vrtca prepoznala pomen trajnostne gradnje ter tako omogočila odličen poligon za uspešno dokončanje prvega nizko energetskega vrtca iz slovenskega lesa.«
Gospod Marko Lukić, direktor podjetja Lumar IG:
»Vrtec v Selnici ob Dravi, ki smo ga zgradili iz slovenskega lesa in z uporabo inovativne slovenske tehnologije iQwood, bo otrokom ponujal prijetno in zdravo zavetje ter omogočal še boljše pogoje dela. Razne študije v tujini namreč kažejo, da je les material, bi blagodejno vpliva na uporabnike. Z novim skoraj nič-energijskim vrtcem v Lumarju nadaljujemo naše poslanstvo gradnje sodobnih, trajnostnih in do uporabnika ter okolja prijaznih lesenih objektov. Veseli smo, da so v Občini Selnica ob Dravi prepoznali dolgoročne prednosti gradnje z lesom in tako postavili nove standarde ter mejnike gradnje trajnostno zasnovanih lesenih javnih objektov v Sloveniji. Upamo, da se bo podobna praksa gradnje kakovostnih javnih objektov iz lesa nadaljevala tudi v prihodnje. Pri tem bomo potrebovali večjo vlogo države, ki bo morala spremeniti svojo strategijo in usmeritve glede gradnje z lesom, če bo želela spodbujati nadaljnji razvoj lesnopredelovalne verige v Sloveniji. Večina javnih objektov, ki bi lahko bili grajeni v lesu, se namreč projektira v betonu, kar je izgubljena priložnost za domačo lesno industrijo. Čas je, da končno pridemo od velikih besed k dejanjem.«