slamogradnja

v letu 2010 smo na dolenjskem koncu kupili parcelo - seveda z namenom gradnje. Parcela se nahaja v vinogradniškem območju, torej je oblika in velikost objekta regijsko pogojena na dve etaži, in tlorisno površino kletne etaže 65 m2 ter nadstropne etaže 50 m2. V času izkopa in urejanja parcele (bila je precej v hrib) smo premlevali različne variante gradnje od brunarice ala honka, preko klasične gradnje "cegu" pa vse do lesene skeletne gradnje z zapiranjem sten z agepan/osb in vpihovanjem izolacije. No na koncu smo pristali pri klasični gradnji kletnega dela ker je v celoti v zemlji in drugače tudi ne gre, zgoraj pa smo se odločili za postavitev lesenega skeleta. Prav tako sem začel z iskanjem različnih izvajalcev klasične gradnje za gradnjo kleti in raznih tesarjev za postavitev skeleta. Kljub dejstvu, da smo v tem letu že globoko zakorakali v t.i. recesijo sem hitro spoznal, da le ta našega gradbeništva še ni dosegla. V to sem se dodobra prepričal, ko sem na podlagi ponudb začel poizvedovati po cenah materiala, ki je bil naveden na ponudbah. Usoda je hotela da sem v tem času ostal brez službe. Na podlagi tehtnega razmisleka in dolgih pogovorov doma s partnerko (zmenila sva se v petih minutah) sem sklenil, da se bom gradnje lotil sam. Morda se to v tem trenutku ne sliši nič posebnega, vendar ob dejstvu, da sem ekonomist in v življenju z rokami kaj več kot žarnice zamenjal nisem, je. Odločitev je torej padla; klet pozidam sam, skelet postavimo s pomočjo tesarja, vzporedno pa sem se začel čedalje bolj nagibati k "naravni" gradnji. Ob prebiranju interneta sem tako naletel na gradnjo s slamo. Torej za osnovo služi lesen skelet (super, saj to je bilo tudi v načrtu) zapolnitev pa z balo slame. Ker o tem nisem vedel kaj dosti, pa tudi skepticizem je bil na visokem nivoju, je bila edina možna rešitev ogled takšne gradnje in preizkus v praksi. Ko sem še to poizkusil in se prepričal, da je to prava stvar, je bil odgovor na dlani. Klet klasična gradnja z betonskimi zidaki, na to postavitev lesenega skeleta, zapolnitev sten z balo slame, ometi zunaj ilovica in apno ter znotraj ilovica, ter kritina škrilj. Takšna je bila torej odločitev v resnici pa je to izgledalo takole: maj 2010 - klet je bila predvidena brez pasovnih temeljev, torej temelj plošča. Rdeča nit gradnje je bila varčna hiša (za ogrevanje nisem nameraval porabiti premoženja) zato sem se odločil klet pod ploščo izolirati z 20 cm plastjo stirodurja. Najprej sem položil eno plast stirodurja v debelini 12 cm na katero pride samolepilna hidroizolacija. Nato sem položil še eno plast stirodurja v debelini 8 cm. Nazadnje sem vse skupaj opažal za vgradnjo armature in zalivanje z betonom vgradnja železne armature in mrež vlita prva plata zidanje kleti čuvaj gradbišča in nadzorni opažanje za drugo ploščo in vgradnja železa ter cevi za ogrevanje socialistični pristop (dva delata trije gledajo) finiš sledila je izvedba hidroizolacije v obliki bitumenskih trakov. V tej fazi gradnje kleti sem se srečal z največjim izzivom. Namreč glede na to da sem vsa dela (razen vlivanja bet. plošč) opravljal sam, sem moral iznajti tehniko ogrevanja stene z plamenonm in bitumna ter lepljenja na steno. Žal nimam slike tega postopka, gre pa za to da sem naredil nekakšen valj na ročaju na katerega sem navil bitumna ravno za višino etaže. Ta valj sem držal z levo roko in ga na gor razvijal na steno, z desno roko pa sem ga segreval. No kakorkoli že, nekako mi je uspelo. sledi lepljenje stirodurja 20 cm na stene kleti polaganje drenažne cevi, zasip z rizlo in ovijanje v gradbeni filc ter priklop cevi v jašek iz katerega je potem speljan odtok na koncu kletnih aktivnosti pa še pripenjanje gumbaste folije, ki je bilo kar nekako razbremenilno delo Na vrsti so ponovno zemeljska dela, torej tu sem več ali manj opazovalec in nadzorni, čeprav moram priznati da so strojniki podjetja "zupančič" delo opravili odlično ker prej nisem razmišljal o tem mi je strojnik ob zasutju na severni strani kleti izkopal luknjo za klet za živila naredil je tudi izkop za čistilno napravo, katero smo še isti dan zasuli Klet je bila zasuta, torej je eno poglavje nekako zaprto. Veliko dela je bilo vloženega pa še "iz zemlje nisem pogledal". Kljub temu sem z entuziazmom zrl v prihodnjost in dela, ki so me še čakala. Naslednja stvar je bila postavitev lesenega skeleta, ker pa je bila že pozna jesen, sem se odločil, da bom pozidal še klet za živila in kupil les ter ga pustil da se posuši in bom spomladi nadaljeval z lesenimi deli. No to sušenje lesa se je kasneje izkazalo za veliko napako in mi je povzročilo ogromno preglavic. Da bo zgornja etaža lesen skelet sem se že ob pričetku gradnje odločil, kdo in kako jo bo postavil pa ne. V času gradnje kleti sem obletal velik število tesarjev, za nekatere sem zvedel tudi na forumu in spletniku tega portala. Žal pa sem se srečal z enakim problemom, kot pred gradnjo kleti, ceno. Mogoče cena postavitve skeletnega dela ne bi bila sama po sebi problem, vendar ob dejstvu, da sem brez službe in imam obilico časa se mi je zdel znesek med 11.000 in 13.000 eur za postavitev lesenega skeleta za 65 m2 veliko etažo z mansardo pretiran. Res moram povedati, da je šlo pri večini tesarjev za izvedbo z dolžinsko lepljenim lesom in razrezom na CNC stroje, torej gre za nedvomno kakovostno in natančno izvedbo, pa vendar. Tako sem se začel ukvarjati z mislijo o izvedbi v lastni režiji. Tu pa sem naletel na veliko bolj kompleksno zadevo, kajti mešanje malte in zlaganje ceglov je ena stvar, oblikovanje in spajanje lesnih elementov pa nekaj drugega, sploh če sem bil pod vtisom sistema spajanja kot ga je promovirala večina tesarjev, katere sem obiskal namreč gre za lesni spoj pero - utor. Ta sistem se mi je zdel edini, ki bi prišel v poštev, vendar kako. Tako sem ob brskanju po internetnih straneh in prebiranju različne literature našel dva proizvajalca takoimenovanih šablon, s pomočjo katerih sem si lahko z uporabo ustreznega noža in nadrezkarja izdelal pero in utor. Da ne razpredam predolgo si lahko ogledate o čem govorim tu www.arunda.ch in bo stvar takoj razumljiva. Ker se mi je tudi cena teh šablon zdela pretirana, sem kupil material (aluminij plošče), izrisal načrt šablon v cad programu in našel orodjarja kateri mi je potem tudi izrezal te šablone. Edino rezkar sem moral kupiti, kar pa je bil tudi pogoj, da sem šel v to stvar, kajti v izdelavo le tega se ni hotel spustiti noben orodjar. Obdelava lesa s tem orodjem se zdi precej enostavna, vendar je bilo potrebne kar nekaj prakse in precej izdelanih spojev, ki niso šli skupaj ali so bili popolnoma ohlapni, ko pa sem zadevo osvojih so bile možnosti, od tu naprej neomejene, kar bo tudi razvidno iz nadaljevanja, zaenkrat pa se bom vrnil na zimsko zidanje kleti za živila, z lesom pa spomlati prihodnje leto. Najprej je bilo potrebno seveda izdelati opaž za temelj za steno in klet ter vse skupaj zaliti z betonom. Tu sem se srečal z novo oviro - delo z betonom pod 5 stopinjami. Klet za živila sem pozidal z opažnimi bloki, vertikalno in horizontalno vstavil palice, ter zalil z betonom. Nazadnje sem še zamešal 1,5 m3 betona in zalil strop kleti. Sledi še zasutje kleti in priprava na "lesne" podvige Prišla je pomlad in nadaljujem z gradnjo le da sem zamenjal "cegu" in beton za les in orodje za obdelavo lesa. Najprej sem si naredil "poslovni" načrt. V prvi fazi sem na mero narezal ves les, ki sem ga potreboval za postavitev etaže. vse elemente sem tudi oštevilčil, da sem kasneje vedel kaj gre skupaj... aja, pozabil sem povedat eno najpomembnejših stvari. Skelet sem izrisal v programu google sketch up. Program je enostaven za uporabo a vseeno natančen do desetinke mm. Na podlagi tega izrisa sem potem rezal elemente in vnjih vrezoval peresa in utore. tako pa zgleda izris po segmentih in oštevilčenje posameznih elementov za lažji razrez in izdelavo utorov ter kasnejše sestavljanje naj nadaljujem, torej po pripravi elementov sledi sestavljanje Tako pa izgleda spoj in tako izgleda spoj osrednjega stebra, ki služi kot opora za mansardni pod in streho Postavljanje sten etaže po postavljenih stenah etaže je bilo potrebno postaviti osrednji nosilni steber za streho in strop etaže oziroma tla mansarde. Tu je nastala nova težava, kajti steber, katerega sem že imel se je zaradi delne osušitve (tram 20x25 cm tako ali tako ni nikoli suh v celoti), vzvojno zvil. Pri spajanju elementov na pero in utor pa zvitim lesom nemoreš narediti žal nič. Tako sem se lotil še enega podviga - naredil sem lepljenec. Naredil sem si pripravo za t.i. oblanje desk na enako debelino (priprava je res šalabajzerska ampak funkcionalna in natančna) za oblanje sem pa kar uporabil makitin nadrezkar. Pa o tem mogoče kdaj drugič. Torej plohe sem "naoblal", kupil purbond hb 440 lepilo za izdelavo lepljencev za konstrukcije in deske zlepil z navojnimi palicami. Naslednji dan sem zlepljen tram pooblal na pravilno dimenzijo in moram priznati da je stvar uspela. Na vrh trama sem zmontiral še dve podporni roki in prečni nosilec za lege, ga zvlekel in s pomočjo soseda tudi postavil (to pa res nisem mogel sam, čeprav sem poskušal). nanj sem potem pripel še en prečni tram na katerega sem potem vpel stropnike No potem pa sledi zopet nekoliko razbremenilnega oziroma z "možgani na paši" dela, torej podeskanje teh stropnikov... pa še veliko jih ni ker je še nekaj galerije :D No, potem pa je sledila postavitev skeleta kolenčnih sten ter severne in južne stene. V tem trenutku pa lahko navežem misel na eno prejšnjih, namreč govorim o sušenem (beri zvitem) masivnem lesu. Če sem do sedaj za postavitev lesenega dela potreboval 14 dni, sem jih od tu naprej 30, čeprav sem bil že na pol poti. Ampak tudi to se je nekako rešilo z raznoraznimi stegami, gurtnami,... montaža leg nepopisno zadovoljstvo ob uspehu in seveda zaslužena osvežitev Sledi montaža špirovcev. Tudi te sem v slemenu sestavljal na pero in utor. Sledil podeskanje strehe. To je tudi delo za možgane na off pa če imaš pomoč se ga da hitreje narediti. Tako sem angažiral tasta. še pogled na streho in špirovce od spodaj Položila sva še strešno folijo in kontra letve. V tem trenuku sem se odločil, da bom vgredil še slamo v stene in ometal, streho bom pa do konca pokril med zimo. Sledila je nabava slame pri lokalnem kmetu. No in končno je prišla tudi vgradnja slame. Bale se vgrajujejo horizontalno in sicer med dva vertikalna lesena elementa precej na tesno. in takole izgleda končana stena Tako steno potem omečemo z precej redkim ilovnatim ometom zgolj zato da steno namočimo in naredimo lepljivo. V naslednji fazi omečemo steno z enakim ometom s to razliko da mu dodamo na drobno nasekano (narezano) slamo. To je grobi ilovnati omet, ki sicer med sušenjem razpoka, vendar dodana slama omet močno armira in le ta postane izredno trd. Kot tak je potem osnova za zaključni fini apneni omet. Grobi ilovnati omet zunaj Tako,to je zaenkra vse. Ko se vreme ustali bom do konca pozidal dimnik, katerega sem začel zidati v soboto. Nato na vrsto pride kritina, torej pribijanje oziroma vijačenje škrilja na drugič podeskano streho. Ko bom še kaj naredil pa bom odprl nov spletnik, do takrat pa želim vsem obiskovalcem tega odličnega portala veselo zimsko idilo.

Komentarji


Babo123

Čestitam za tale podvig. Z mojo razmišljava o takem načinu gradnje, zato me zanima ali je kakšna možnost svetovanja oz. sodelovanja. Lep pozdrav, Rok

paulice

Pozdrav, pri Pancarskem sem pogledal način izdelave, je še nadgradil postopek , večino dela se opravi v delavnici, tako da je montaža izredno hitra, tudi cenovno je zadeva ugodna.... Se odločam za tovrstno hišo

paulice

Berem tole, vse pohvale :D :D Lp Edo

pod

Res lepo izvedeno Tudi sam že precej časa razmišljam o takšnem načinu gradnje lesen skelet+slama. Zdaj ne vem kako je z vlago ki v slamo prihaja od znotraj (kuhanje, dihanje itd) se mora slama zaščitit s parno zaporo, podobno kot mansarde?

gmahnic

Živjo! Čestitke za pogumen projekt. Zanima me, kako ste izrisali-določili dimenzije šablon za rezanje utorov in peres. Ali je mogoče dobiti kakšne mere? Ali so vsi utori-peresa oblike "U" in ali so kaj dodatno "zavarovani" s kakšnimi vijaki? Uspešno še naprej in lep pozdrav!

pancarski

Rušilec, hvala za pohvale. Pomislek glede glodalcev je seveda na mestu, ampak to velja za vse toplotno izolativne gradbene materiale. Zmotno pa je mišljenje, da glodalci "ločijo" naravne od umetnih izolacij. Miška se bo z veseljem naselila v topel material (slama, stiropor, volna,...), če bo le imela možnost, torej če ne bo zaključni fasadni sloj narejen natančno. Torej, pri zaključnem sloju je potrebno biti natančen in zapreti toplotno izolativni material v celoti, v nasprotnem primeru je možnost naselitve glodalcev možen. Življenska doba takšne gradnje je dolga, o tem pričajo na takšen način zgrajeni objekti v ameriki in na nizozemskem, kjer so z takšno gradnjo začeli že pred več kot 200 leti in nekateri objekti še vedno stojijo. Lesu in slami (le ta ima podobno stukturo celic kot les) lahko škoduje voda, ki seveda povzroči gnitje ilovico pa voda spere saj to ni nič drugega kot zemlja. Torej, če so ti elementi tako skup postavljeni in vgrajeni, da so na suhem, jim praktično ne more biti nič.

rušilec

Najprej pohvale za ta projekt! Imam eno vprašanje, mogoče butasto, ampak me matra firbec, torej, Kaj pa kakšni glodalci v balah salme (miši,podgane, itd...)? Ali ni možnosti da pridejo zraven? Kolikšna je življenska doba tako grajenega objekta? Hvala za odgovore in lep pozdrav!

pancarski

"Kritina škril" je kamnita kritina http://www.bolha.com/gradnja/streha/stresna-kritina/stresna-kritina-skril-1273731671.html?aclct=1389989979&kw=%C5%A1kril

Deep IndigO

Celo sem se registrirala da vam napišem. Sem tujka in ponavadi tega ne počnem, da ni mi sram za napake... VELIČASTNO je vaše delo, spoštujem. Vse sem prebrala ampak ne razumem kaj je to "kritina škrilj". Google prevajalnik pa ne zna in mi ne more pomagat. Sliki pa še niso prišli do strehe...

edko

Pancarski, tole zgleda super. Bodo kakšne nove fotke?

Olivia

Pancarski - kapo dol!!! Bravo! Se že veselim nadaljevanja fotk ;)

gasparius

Sem zadevo pogledal v živo :shock: , navdušen in bom šel v enak način gradnje :idea: - javna pohvala :P

Fantocci

Še moje pohvale! Lepo, da se ohranjajo stara znanja... Zadnjič sem v Kumrovcu opazoval pokrivanje hiš v "starem selu" s slamo. Sem gledal mojstre skoraj eno uro, kako so lepo - pedantno polagali in obrezovali slamo. Boš dal še kaj novih slik?

pancarski

Gasparius pozdravljen, seveda je možen ogled. Napiši na zs kdaj imaš čas.

gasparius

Zdravo, je možno tole videt v živo?

gasparius

Noro, kapo dol... :P . Predvidevam da je takale gradnja /izolacija bistveno cenejša od klasike, torej idealna rešitev za povprečnega državljana. Veliko sreče

pancarski

Seveda. Kar povej katero, pa se dobiva.

tovsenik

@pancarski - obiskujem tečaj pri Kristijanu, naslednje leto nameravam začeti z gradnjo. Seveda bi prej želel videti čim več takih objektov in govoriti z ljudmi, ki imajo s tem izkušnje. Se lahko dogovoriva in se eno soboto oglasim? Lp, Tomaž

pancarski

BOŠTI1, grobi glineni omet sem naredil iz peska (tak kot se uporablja za malto torej 0-4), vode in ilovice. Ker so na naši parceli zemeljska dela že končana, sem prosil prijatelja iz vasi, kateri je v tistem času ravno začel z zemeljskimi deli, če mi odstopi (ali proda) eno furo ilovice. On se je s tem strinal, tako, da sem ilovico dobil pri njem, in sem veselo začel mešati in ometavati :D .

BOŠTI1

Pohvalno, vsa čast! Vsaka stvar je za nekaj dobra, tudi če zgubiš službo, lahko situacijo spremeniš v pozitivno, seveda za tak projekt moraš imeti nekaj finančne rezerve. Oglašam se zato, ker me zanima, kje si dobil glinen omet? Hvala za info.

aleks

nisem vedel da jih že več stoji, še enkrat vsa čast in kapo dol.

božič

Nora zadeva v pozitivnem smislu. Kapo dol pred vami.

pancarski

Točno tako, kot si opisal chlovecek.

chlovecek

Kako pa v takem primeru kake elemente šraufaš v steno? Je potrebno na teh mestih prej vse predvidet in dodat kakšne deske pod omet?

pancarski

aleks - smo jih že kar nekaj naredili, nekatere si lahko ogledaš tule www.naravnagradnja.com

aleks

svaka čast. sem že mislil da ne bom doživel slamne hiše pri nas.

CdeS

Čestitke za odlično zgrajeno hiško "v lastni režiji" ;) Podoben omet iz gline+slame ima tudi moj kolega v Prekmurju (www.hrvatovadomacija.si), strojne omete mu je delala avstrijska firma. Tudi streho imajo lepo pokrito s slamo. Kaj pa ogrevanje, predvidevam, da se boste greli na biomaso? LP z zahoda Gorenjske, Damijan

juhica

Bravo! Tudi jaz bi bila zelo vesela možnosti ogleda. Moj je tudi zelo skeptičen glede slame. Sem mislila, da bo treba v Avstrijo pogledat, bo pa celo kar doma na Dolenjskem (mi smo iz trebanjskega konca). Me zelo veseli, prosim za ogled, ko bo možno. In želim vse najboljše pri nadaljnjem delu! Lp, Neža

mimika

Vav, ostala sem brez besed. Tudi sama (tako kot še nekaj drugih forumašev) komaj čakam na nadaljevanje. :P

pancarski

marko100100 - seveda je možno, tako kot sem furmanu povedal, takoj ko se vreme vnese bom nadaljeval z delom, torej se bomo zmenili seveda.

marko100100

Zanimivo... Tole bi si pa tudi jaz ogledal če je možno.

pancarski

marej - saj tako sem tudi mislil, samo da bodo te deske, ki jih bom privijačil malo ožje in malo debelejše - torej manjši tram. To pa zato ker je med skeletom in površino slamnate stene preveč razlike (13 cm), torej če je deska debela 25 mm, bi moral nametati 10 cm ilovice in v tem primeru mi tudi trstika ne bi pomagala oziramo bi moral vajo ponoviti več krat.

marej

Na podobnem objektu so konstrukcijo "stabilizirali" tako, da so na stene (na stebre in preklade skeletne konstrukcije) diagonalno pritrjevali deske (na notranji strani v eno smer, na zunanji v drugo). V steni, med deskami, so enako kot tu položene bale sena. Na deske so pritrjene preproge trstičja, ki so potem ometane z ilovico (mislim pa, da bi ilovica "prijela" tudi na grobo/nepooblano desko). Na tako steno se potem seveda da tudi kaj pritrditi z vijačenjem v desko.

pancarski

furman - ni problema, takoj ko se tole zimsko vreme nekoliko umiri mi pošlji sporočilo pa si boš to ogledal.

Anonym

Odlično narejeno, vredno vsake pohvale. Me veseli, da so še ljudje, ki verjamejo v naravno gradnjo. Če bo možno bi prav rad prišel enkrat pogledat to mojstrovino.

kefig11

tudi sam sem glede potresnih ojačitev takoj pomislil na roke iz remelnov, zagotovo zmanjšaš nihanja. jih je pa sedaj, ko je objekt že postavljen, malo težje zmontirati, saj bi bilo dobro, če bi izrezal kakšen utor, da se zadeva lepo usede, kot pa da direkt vijačiš. okovje je pa po drugi strani drago, kar si pa tudi sam verjetno že ugotovil in porabil minimalno število le-teh. privatniki ponavadi tega toliko gor našopajo, da ni čudno, da je na koncu takšna cena. sicer si pa zelo iznajdljiv in se boš zagotovo znašel in še kaj novega pogruntal. gradnja iz lesa je protipotresno varna, vendar zahteva bistveno večjo previdnost in natančnost pri stikih kot zidana. stiki so zelo pomembni, saj z leti popuščajo. veseli me, če praviš, da ni bilo potrebno nekih trikov na upravni enoti. če povzamem izkušnje tega foruma, je marsikdo pri alternativnih materialih naletel na birokrate, ki utegnejo zadevo zavleči. po slikah sodeč je izvedba skeleta zelo dobra, res odličen izdelek.

pancarski

kefig11- kot si opazil, skelet res nima nobene poševnine, ki bi zadrževala celo konstrukcijo pred nihanjem in eventuelnim podrtjem. Na notranji strani vseh zunanjih sten - kjer ni odprtin za okna in vrata - bom zarezal slamo po diagonalah in pritridil nekakšne "remlne" na vertikalne elemente skeleta. Sem pa izris skeleta povzel po že narejeni predlogi enega izmed tesarjev, statiko pa so mi izračunali v podjetju eko produkt tako da ni nič narejenega "na pamet". To bi moralo zadostovati za stabilnost. Tolmačenja o protipotresni varnosti lesenih konstrukcij so sicer deljena a le v debatnih krožkih, gradbeni strokovnjaki in učenjaki, pa vedo povedati da je protipotresna varnost lesenih objektov nekoliko boljša od klasične gradnje. Kakorkoli obrneš je potres življensko nevarna naravna katastrofa, ki ne izbira načina gradnje in ne prizanaša nikomur, sploh če upoštevamo dejstvo da imajo potresi različno rušilno moč. Dokler do tega ne pride smo "pametni" vsak na svojem bregu in zelo radi mahamo okoli z različnimi izračuni, simulacijami, certifikati ...Kar poglej za primer Japonsko. So eni največjih strokovnjakov, ko je govora o protipotresnih gradnjah, pa jim vsakokratni potres dodobra zagreni življenje, če ne drugega pa pridvi voda z morja in vse odplakne, tako da nekakšen protipotresni standard seveda mora biti ampak je narava tista, ki si vedno znova "zmišljuje" nove in nove alineje potresnih zgodb, katere je nemogoče predvideti, zatorej tudi preventivne ukrepe nemogoče vnaprej izvesti. Glede na to, da je še vedno dovoljeno graditi stanovanjske objekte v lastni režiji do velikosti 250 m2 in da je sam skelet statično izračunan, ne vem kaj si točno s tem mislil. Sem se pa z mlini kar boril, glede na to da sem tudi tu vsa "terenska" dela opravil sam, kajti projektant mi je ponudil dve različni ceni za pridobitev GD, glede na to kdo bo obletal vse kar je za obletat, on ali jaz. Glede trikov pa ne vem kaj si s tem mislil, te bom prosil če mi bolj podrobno razložiš.

kefig11

na oko zelo lepo in kvalitetno, bo zdržalo prvi potres? si se boril z mlini, ko si pridobival GD? povej nam predvsem trike, kako ti je uspelo, da so ti dovolili, da si sam postaviš tako zahteven objekt, jaz bi tudi kaj takšnega rad imel:)

mariog

Bravo! Odličen spletnik, odličen pristop k gradnji. Kvalitetno! Kapo dol.

pancarski

giovanotti - hvala za pozitivno kritiko in želje za potek del, kot so šla do sedaj. Moj pristop in odločnost res potrjujeta, da je mogoče doseči dober in funkcionalen rezultat z lokalnimi viri, naravnimi materiali in preprostimi prijemi, saj so tako gradili že v preteklosti. Nikakor pa ne moremo mimo dejstva, da je takšen način gradnje bolj kot ne radikalen in posameznik potrebuje preskok v glavi za to da prelepi nekakšne moralne etikete, ki nam jih "popa" socialna sredina, potrošniška družba in tista ožja in širša okolica v kateri se nahajamo in živimo. Nenazadnje bi marsikdo s katerim sem se pogovarjal gradil na enak način in razume vse prednosti in tudi slabosti takšne gradnje, ampak se mu enostavno preveč stvari postavi po robu za morebitno odločitev v tej smeri, pa naj ga še tako pritegne...žal. Tempo življenja zanesljivo ni na strani takšnega projekta, imam pa to srečo (ali pa tudi ne), da sem brez službe in imam čas vse to početi. Igra pa tudi veliko vlogo nekakšna samokritika - namreč vedno ko se zaseje seme ideje, da bi neko storitev kupil, pride na dan samokritični očitek "časa mam na pretek, pa bom nekoga plačeval, da mi nekaj naredi" - ma ni govora. Preberem, vprašam, premislim, splaniram in se vržem v delo. Zlagal bi se če bi trdil, da opravim vsako delo brezhibno na prvo žogo, ampak se je tudi že naredilo, da sem si nekaj dobro zamislil izvedel pa katastrofalno - nič, podret pa še enkrat, ni druge če hočem, da je narejeno tako kot je treba, pa tudi tak tip človeka sem, da bi težko vsak dan gledal nekaj, kar sem totalno šalabajzersko naredil. Upam, da bom še koga prepričal v takšen način gradnje in samostojni pristop, če drugega ne pa je možno takšno gradnjo tudi kupiti, saj sodelujem z sorodno dušo, ki že nekaj let vgrajuje slamo in dela omete za stranke. Ilovico sem nametaval ročno saj imam čas, strojno pa jo nametavamo, ko delamo za stranke, saj je v tem primeru čas pomemben faktor.

giovanotti

Pancarski: globok poklon in čestitke ter želje, da bo šlo tako naprej, kot je šlo sodeč po prikazanih slikah. Tvoj pristop potrjuje dejstvo, da za dober, funkcionalen in lep rezultat ni potrebno vsega materiala prepeljati nekaj 100(0)km, pač pa se uporabi lokalne vire in svoje roke. Na žalost si ob tem tempu življenja redko kdo upa iti v tak samostojen podvig, morda pa prepričaš še koga. Tudi meni je všeč "slamna" gradnja. Še eno vprašanje: kako si nametaval ilovico? Ročno ali strojno (pršenje)?

Gmajnski tarzan

Res noro lepa hiska. Se ze veselim novih slik. :D

Johan_R

Iskrene čestitke. Spletnik gledam in ne morem verjeti! Svetovno in izjemno poučno! Komaj čakam nadaljevanje!

_roŽca_

Svetovno!!!

Popravila na domu

Čestitam! Kaj več pa ne morem reči, saj sem ostal brez besed :shock: :P :P :P BRAVO!

pancarski

vincent, res je potrebno seveda financirati celo stvar, vendar če je čas in volja, je to najcenejši način gradnje. To zna povedati vsak, ki je gradil ali gradi. Res pa je tudi, da gre vsa stvar precej počasneje ampak če ne "skače ravno kuzla v rit" je to čisto ok. Se pa pri financah izdatno pozna. Pri pozidavi kleti si zna marsikdo preračunati koliko me je prišla, saj cene ni težko pridobiti. Pri etaži pa je nekoliko drugače vendar v pozitivnem smislu. Les sem kupil pri enem kmetu, slamo pri drugem, ilovico za omete sem nakopal na prijateljevi parceli in sem plačal prevoz, pesek, mivka in voda pa tudi ni tak denar. Škrilj za kritino je sicer nekoliko višja postavka, vendar sem tudi tega dobil ugodno, ker ni bil zložen na paletah in je bilo potrebno precej dela vložiti da smo skup spravili 13 palet škrilja, katerega bom uporabil tudi za talno oblogo, stensko oblogo,... saj veš kamen lahko ponucaš povsod. :)

pancarski

centrum, klet bo bivalna, torej če smo se že v začetku odločili graditi varčno gradnjo drugače ne gre, prav tako sem z izolacijo pod ploščo izničil toplotne mostove in z tolikško debelino izolacije sem dosegel približno 0,2 faktor toplotne prevodnosti. Tudi v zgornji etaži je ideja seveda slediti temu faktorju zato je bil osnovni pogoj pred odločitvijo načina gradnje. K sreči tudi bala slame, primerno vgrajena z rešenimi detajli, katerih ni malo, dosega enak oziroma boljši faktor toplotne prevodnosti skozi steno. Seveda to ni na našem "zeljniku" zraslo, kajti pri nas je takšen način gradnje v glavnem še vedno tabu oziroma bolj kot to nebodisigatreba, če ne celo nazadnjaško. V sosednji Avstriji in še sosednjejši Nemčiji pa je to že gradbeni standard z možnostjo pridobitve gradbenega dovoljenja za slamnato gradnjo. Eden od sodelavcev je namreč z trebuhom za kruhom odšel ravno v Nemčijo k gradbenemu podjetju, ki gradi izključno s slamo.

centrum

Super Je res potreba po 20cm stirodurju v kleti?

Anonym

Bravo!

vincent

Odlično! Pravi užitek je geldati kako nastaja hiška dobesedno iz nič (no ja..v štartu je potrebno še v minus, da po dolgem času prideš na vizuelno ničlo).

pancarski

Frenk007 novih spletnikov ne bom še nekaj časa delal ampak bom tega dopolnjeval, ker imam še veliko za povedati pa ni šlo vse naenkrat :)

pancarski

Gradnje s slamo sem se naučil pri Zver Kristjanu. Ko sem navezal kontakt z njim, mi je povedal, da lahko pridem na objekt, katerega so ravno delali in tako sem se naučil. Moram povedati da sem bil res skeptičen, ampak ko vidiš kako to gre in kako na koncu izpade je res neverjetno. Od takrat naprej tudi sodelujeva s Kristjanom in moram povedati, da so mimoidoči na začetku ko se slama vgrajuje zelo skeptični, ko pa vidijo ometano steno pa vedno ista reakcija: neverjetno, nikoli si ne bi mislil da bo tako čvrsto, prepričljivo in lepo.

remi

Zelo pogumna odločitev, da se lotiš gradnje sam! Vse je videti izredno natančno narejeno. Ni čudno, ko imaš pa tako hudega nadzornega:) Se veselim nadaljnih fotografij! Kje si se pa učil gradnje s slamo?

Frenk007

Pohvalno, že čakam na nov spletnik :D :D :D

yan1234

Takšna izolacija mi je kar všeč. Ali misliš, da bi se obneslo, če bi dal bale sena prečno, da bi bila izolacija debela 1m in jih dodatno vpel v lesene okvirje?

pancarski

yan, seveda bi se obneslo tudi če bi bale zložil prečno na steno. V tem primeru bi moral leseno konstrukcijo spremeniti ampak nič pretresljivega. Drugače pa je že tako vgrajena bala dobro izolativna, dosega namreč 0,16 koeficienta toplotne prevodnosti, kar je seveda blizu pasivnega standarda. Če pa bi žele debelejšo steno bi bilo pa morda bolje če bi vgrajeval jumbo bale dim. 120x70x250 cm. Te bale so še močneje prešane in imajo posledično večjo specifično težo - okrog 250 kg.

ratitovec

Tole je pa kot bi mi bral misli. Leto dni načrtujem nekaj podobnega in v letošnji gradbeni sezoni naj bi stvari stekle. Klasično hišo sem si postavil pred 25 leti, nekaj uspešnih inovacij sem takrat uresničil in tudi sedaj delam na tem. Trenutno je mrtva sezona in bi morda našla čas za kakšno srečanje in pogovor na to temo. Potem uspešne rešitve objavimo na tem mestu. L.p

ratitovec

Odlično. Trenutno sem precej prost, tako da skoraj nimam časovnih omejitev. Torej predlagaj kje in kdaj.

pancarski

ratitovec ni problema. Kar pošlji na zs kdaj in kje, zdaj je namreč res pravi čas za topel čaj, saj je na terenu težko kaj počet :)

marko100100

Pancarski prosim če pošlješ Zasebno sporočilo ko bo pravi čas...

sealbo

bravo! vsa čast ;)

plostjan

Zdravo! Navdušen nad izvedbo. Ker nameravam graditi zelo podobno, me zanima, če bi se lahko kdaj oglasil in pogledal. Predvsem me zanimajo spoji, vodila itd, da ne odkrivam tople vode po nepotrebnem. Pišite na ZS. Hvala, lp Boštjan