Na spletni strani ARSO je objavljena karta intenzitete potresov:
Za naše območje je projektni pospešek potresa 0,5g. To mi je dalo malce misliti. Za svojo hišo sem zbral zidake Goriških opekarn, ki imajo trdnostni modul 15Mpa. Za zidavo pa sem uporabil maltit cement. Raziskave kažejo, da se pri zidakih, ki imajo trdnost nad 10Mpa splača uporabiti kvalitetno malto (ker sicer slaba malta izniči višjo trdnost zidaka). Na spodnji sliki sta vidni horizontalni vezi za preklado. Preklada je dolga skoraj 4m in predstavlja šibko točko na hiši. Uporabljene so 4 palice fi16. Pomembno je tudi, da so stremena dovolj pogosto.
Tu je ista horizontalna vez zabetonirana. Na sredini je steber, ki nosi ostrešje.
Sam da te popravim pri teh projektnih vrednosti pospeška tal, ki znašajo od 0,1g do 0.25g in sicer so največji v Posočju, Ljubljani in Brežiški kotlini. Če projektiramo po Evrokod standardih. Pa vrli znanstveniki tega ne predvidevajo ampak se da iz geologije tal dokaj natančno določit kakšni potresi so bili v preteklosti in na podlagi teh podatkov dobimo projektne vrednosti.
Po poševnini sem mislil dati 15+15 cm steklene volne. Npr. Unifit 035.
Kje, zgoraj po poševnini, kamor toplota najraje uhaja?
A bo 20cm stiropora zadosti?
No, to je ocena potresne nevarnosti, ki nikakor ne pomeni, da se bo ta tudi zgodil. Tudi nikjer ne piše, da potres ne more biti nekajkrat močnejši, kot naši vrli znanstveniki predvidevajo. Tiste vezi so pa super zadeve, ko jih je treba poizolirati. Sploh če na njih leži lega in ne moreš nikakor dati omembe vredne izolacije okrog njih. Pri špicah si naredil, kar se izolacije tiče, isto napako kot jaz. Če bi še enkrat zidal, nebi delal vertikale na lego, ampak bi s poševnino štartal iz višine lege ali še nižje. Nad vezjo pa čim več izolacije. J... ga.