KURILNICA: TČ zrak/voda in kolektorji.

Še zadnja večja stvar pri naši hiši - kurilnica je končno povsem pod streho in obratujoča. Začetna ideja je bila taka da se bomo ogrevali s toplotno črpalko a bomo vseeno zraven imeli še povsem navadno peč na drva - malo zaradi varnosti, malo zaradi tega ker je vedno nekaj drv pri hiši, ki se jih lahko pokuri. In kot vse do zdaj z vidika ogrevanja in inštalacij okoli tega je tudi to delal: . Telmos d.o.o. Merljaki 49 5292 Renče . Hiter opis: V dveh nadstropjih imamo položeno talno ogrevanje, v tretjem pa je kopalnica in WC v talnem (skupaj cca. 120 kvadratov, 2 omarici, 7 vej), preostale tri sobe pa imajo radiatorje. Torej kombinacija, ki načeloma dviga stroške in komplicira vse skupaj (a tako je pač stanje). V glavnem ideja je bila fiksna - drva + TČ kako vse skupaj speljat da bo delovalo in hkrati ne bo zakomplicirano za uporabljat, brez nepotrebne elektronike in krmiljenja pa sem prepustil Ludviku. Da se je lahko začelo odvijat vse skupaj sem moral najprej narediti podstavek za TČ Pripravit kurilnico do te mere da se lahko začne delati v njej ter hkrati poštimat drvarnico kamor je šel zalogovnik. Povezavo med zunanjo enoto TČ in notranjo smo potegnili že takrat, ko sem urejal pritličje (torej pod estrihom - beli dve cevi) In ko je bilo vse pripravljeno so počasi začele prihajati zadeve na kup. Zunanja enota Toshiba Estia zrak/voda 11 kW model Notranja enota Zalogovnik 1000 litrov skupnega volumna, s potopljenim bojlerjem 200 litrov Širina brez izolacije 80 cm (z izolacijo 10 cm..ki je posebej) prekucne višine 220 cm - če bo kdo rabil zaradi transporta skozi vrata. Peč na drva, klasična izvedenka Schmitt TKU3, 25 kW Ko so bile zadeve na kupu je sledilo postavljanje na mesto in povezave Povezovalne cevi med zalogovnikom v drvarnici in kurilnico sem skril v izolacijo, ki sem jo dal na steno med drvarnico in notranjostjo hiše (12 cm grafitnega stiroproja) Izgled na koncu Ker pa je bil zalogovnik že pri hiši, je Ludvik predlagal, da bi bilo dobro imeti tudi sončne kolektorje in ko smo vrgli na papir, koliko nas bi ta 'štos' stal smo se odločili da gremo še v to (2 jurja zraven). Čeprav sem bil sam hud nasprotnik kolektorjev ravno zaradi visoke naložbe, lahko zdaj po nekaj mesečni uporabi, rečem, da se posipam s pepelom in lahko kvečjemu toplo priporočam naprej. Torej še kolektorji (2 kosa, skupna kvadratura 4.5 m2, GEO-TEC Solartechnik, elektronika Sonnenkraft): Tudi v drvarnici je bilo treba vse skupaj povezat, količina vode je dodala 100 litrško ekspanzijo Ker sta dva ločena sistema (talno in radiatorji) in ker se bo kurilo tudi na visokotemepraturnem režimu (drva) je potrebno za vsak sistem dati svojo mešalno enoto In takole zgleda del z omaricama za talno gretje, zgoraj razdelilec za radiatorje, ter mešalni enoti . . In zdaj končen izgled je takle: Zalogovnik v drvarnici Dodatno sem na zalogovniku izoliral del cevi, ki je viden - se pravi med zalogovnikom in steno...kupil sem 5 cm navadno peno, ovil okrog (polepil s selotejpom) ter čez dal blago Pod zalogovnikom sem dodatno odrezal izolacijo, ter natlačil noter stekleno volno po tleh (to je dobro imeti že prej pripravljeno, da potem ni toliko zafrkancije)...nato sem zapurpenal stik med izolacijo in tlemi - da ni prepiha spodaj. Na vrh zalogovnika sem dal 2 x 15 cm steklene volne in jo oblekel v blago). Drvarnica: In pa 'elektronika' ki upravlja vse skupaj :) DELOVANJE: - SANITARNA VODA: KOLEKTORJI...preko leta so kolektorji v povprečju segreli zalogovnik na nad 60 stopinj (maksimum je bil 75 stopinj). Sonce pride na kolektorje okoli 11.30 in vztraja na njih tja do 19 ure (ko je pač tako dolg dan). Trenutno je stanje za 1 osebo, imamo pa pralni stroj in pomivalni stroj vezan na toplo vodo - v glavnem toplote za izvoz. Količina vode zalogovnika pa kot kaže ravno ustreza z vidika pregrevanja. Za sanitarno vodo je Ludvik zmontiral termostat na vrh zalogovnika na katerem nastaviš temp. sanitarne vode - da ne dobiš krop na roko (nastavljenega imamo na 55 stopinj). V glavnem..od montaže do sredine oktobra tople vode ni zmanjkalo. Poraba elektrike: v povprečju 50 W črpalka deluje s 30 % močjo, 8 ur dnevno...torej je mesečna poraba cca. (30 W * 8 ur * 31 = 7,5 kWh oz. v dražji tarifi 15 centov za kWh) cca. 1 EUR mesečno. - OGREVANJE: Tu imamo zdaj dve opciji...ali ogrevanje prek toplotne črpalke (TČ) ali ogrevanje prek zalogovnika (ročen način). . A. Ko deluje TČ gre voda za talno direktno v talno, za radiatroje pa gre najprej v zalogovnik (TČ tretira to kot segrevanje sanitarne vode - torej nimamo dodatnega kroga) in iz zalogovnika prek mešalne enote do radiatorjev (s črpalko). B. Ko se grejemo prek zalogovnika gre v talno in v radiatorje prek mešalnih enot (seveda ločeno vsaka s svojo črpalko). Zdaj kako pa filamo zalogovnik...je pa tu več opcij...načeloma bi lahko tudi prek TČ, npr. ko je sonce (in nižja temepratura v zalogovniku) pomagajo kolektorji, drugače pa se zakuri peč na drva. Peč ima na izhodu razcep, tako da gre toplota že direktno proti mešalnima enotama in hkrati v zalogovnik da ni potrebno čakati, da se voda v zalogovniku zagreje. Kako se vse skupaj regulira...z nadometnim dvojnim stikalom: V primeru delovanja TČ je vklopljena samo črpalka za radiatorje. V primeru našega kurjenja (torej odjem iz zalogovnika) pa sta vklopljeni obe stikali. Če ne želimo gretja (zgolj filanje zalogovnika) seveda obe izklopljeni. . To je to. . Seveda je vse skupaj Ludvik zvezal na elektroniko od kolektorjev, tako da lahko nastaviš ob kateri temperaturi (termostat na zalogovniku) se ogrevanje izklopi (da ne pride do preglobokega praznjenja in ostaneš brez tople sanitarne vode) in ob kateri temperaturi se pupme vklopijo. . Torej ko bo TČ v akciji, se bo na njenem kontrolerju (ki je v dnevni sobi) nastavila želena notranja temperatura (za talno) ter temp. sanitarne vode, ki bo hkrati temp. sanitarne vode kot tudi temp. vode v radiatorjih (ki jo načeloam lahko navzdol omejiš s termostatsko glavo na mešalni enoti). . Je pa plan, glede na izolacijo hiše, da temp. v talnem ne bo presegla 30 stopinj, ter temp. v radiatorjih ne 40 stopinj. Seveda pa tudi ob delovanju TČ (24 urno prek zime) lahko kolektorji v zalogovnik filajo toploto (če seveda bo kaj od sonca) oz. lahko zakurimo peč, da nafila toploto, ki je ne bo rabila TČ (v najhujšem mrazu bo to back up - namesto el. grelcev :)). . Cenovno je vse skupaj prišlo (z že odbitimi subvencijami) 11 jurjev. . Zdaj kako se bo vse skupaj obneslo prek zime bom poročal. . Kot zaključek...priznam da sem bil precej v strahu kako bo vse skupaj izpadlo, ker vedel sem kaj bi rad, a nisem imel imel kako bi se to speljalo, le vedel sem da (za moje poznavanje) ne bo enostavno. Torej se moraš obrnit na nekoga, ki to obvlada. Tako da tule moram pohvalit Ludvika (kapo dol), ker zna zadeve speljat tako, da na koncu zgleda tako ensotavno, da bolj ne more biti. In kot se trenutno nakazuje bo vse skupaj super dobro izpadlo. . . . . . . . . Zbrani podatki o objektu: Opis objekta: Samostojna hiša, P+2, 9x9 m, betonski votlaki, l. 1972, adaptirana 2011-12, cca. 200 neto m2 Lokacija: okolica Lj., 300 mnv. Izolacija objekta: - Stene 20 cm grafitni stiropor, U=0,14 W/m2K - Tla 12 cm grafitnega + 3 cm navadnega st., U=0,21 W/m2K - Strop cca. 30 cm volne, U=0,12 W/m2K - Okna: večje zasteklitve 3 slojna zasteklitev (U=0,7). Manjša dvoslojna (U=1,1) . Faktor prehodnosti celotnega objekta: U=0,25 W/m2K . Toplotne izgube pri projektni temperaturi – 13°C (z upoštevanjem 20 % urne izmenjave zraka po naravni poti): 4,8 kW. Število prebivalcev: 5 (dva gospodinjstva 4 + 1) Grelna telesa: P + 1 -> talno gretje (110 m2); 2 nad. -> radiatorji (za 50 m2), kopalnica in WC->talno (6 m2). . Viri ogrevanja: - TČ zrak/voda Toshiba Estia, 11 kW, 3 fazna - Kotel na drva Schmitt Tku 3, 25 kW (naravni vlek) - Kolektorji Solartechnik, 2 kosa, ploščata, skupaj 4.5 m2 - Vse skupaj vezano na 1.000 litrov zalogovnik s potopljenim bojlerjem 200 l. ............................ Predhodni spletniški vnos: http://www.podsvojostreho.net/vsebina/spletniki/vincent/zakljucne-faze-prenove/11230 Naslednji spletniški vnos: http://www.podsvojostreho.net/vsebina/spletniki/vincent/ono-pa-se-malo-tega/11666 Celotni spletnik: http://www.podsvojostreho.net/vsebina/spletniki/vincent

Komentarji


andrejjj

Zdravo, super spletnik. Zanima pa me, kako je izvedena vezava TČ in peči na drva. Ali je črpalka vezana na zalogovnik? Sam imam namreč kotel in 1000l zalogovnik, pa me zanima, če je mogoče vezati tudi TČ na zalogovnik. Hvala, lp

GalloLight

Super prispevek, sploh ker so vse žive kombinacije v igri - talno, radiatorji, peč na drva, TČ, sončni kolektorji, zalogovnik, potopni bojler, ma ni da ni, samo še peleti in električno ogrevanje manjka :D Sam sem še bolj na začetku, faza PGD, in se šele odločam za tip ogrevanja. Ko gledam tvoj sistem se mi zdi da se bo TČ pri tebi malce dolgočasila - čez kakšno dobro leto bi lahko pri meni prišla v prvi plan ... :D :D Sploh ker je verjetno predstavljala slabo polovico investicije

vincent

V forumih poglej kako od tem, kjer boš našel moj prispevek - klikneš na moj nick in mi pošlji ZS (tule ne bom objavljal telefonske ;) ).

pikecbikec

Živjo! Iščem kje bi poslal PS, pa nikejr ne najdem. Imam nekaj vprašanj. A lahko prosim za telefonsko št. bi vprašal par vprašanj. Hvala, Lp Matjaž

Anonym

hja drži. samo je pa tudi res, da ti mraz pri taki dobri izolaciji ne bo prišel tako "do živega", kot si misliš :) skratka, kuril ne boš dosti bolj!

vincent

Ta glavno pozabil napisat - sem dodal tudi ceno - genau 11 jurjev. Glede izvedbe...prvenstveno je mišljena TČ za ogrevanje. Peč pa za zraven. Peč seveda zahteva svoje dodatke (zalogovnik, mešalne enote), ki nanesejo; kombinacija talno + radiatorji spet svoje, pa se počasi nabira. Ni poceni, res je. A gledal sem z vidika, da bo zadeva mene držala, je več odprtih opcij ker nismo vezani na en energent. Če bo čez čas potrebno zamenjat katero od komponent (TČ, peč npr. za pelete), jo pač bomo. Mnogo lažje (in ceneje) je čez čas narediti zamenjavo, kot dograjevati. Nismo se pa šli kdaj se kaj povrne, ker ko daš enkrat denar od sebe se več ne vrne to je dejstvo. Odvisno je na koncu le to ali si zadovoljen s tem kar imaš in koliko te bo zadeva sproti stala ker jo imaš. Glede kurjenja...jaz itak uživam v kurjenju. Trenutno imam problem ker ne smem :lol: več kot 1 x dnevno zakuriti oz. ko zakurim ne smem pretiravat. Tako da čakam na mraz :twisted:. Saj TČ ali kaj drugega je kul, samo kdor je imel kdaj opravka s pečjo na drva ve da je ni čez njo toploto.

Anonym

uff. konkretna zgodba. ni bila 'poceni' najbrž. Samo peč na pelete še manjka, pa imaš praktično vse :) hec, seveda. Glede na to, kakšen "rokodelec" si (kapa dol!) in da dvomim, da ti je dnevno 1x težko naložit drva.... in na praktično vrhunsko poizoliran objekt in minimalne izgube - bi "od tebe" pričakoval zgolj in samo peč na drva. najceneje, najenostavneje in za moj okus - NAJBOLJŠE! ker pa si jaz bolj žvižgam "pare niso problem, para nema"... :) .. ti pa očiotno tozadevnih problemov nimaš, si še pač dodal kolektore in estio....vse skupaj te je prišlo zagotovo krepko čez 10 čukov....ni hec, ne...*?! drugač pa kapa dol na prezentaciji....bravo!

allyazir

Kaj pa cena vsega skupaj?

vincent

Kdorkoli dela na novo mu toplo priporočam naj izbere zgolj eno vrsto grelnih teles..ali radiatorje ali talno. Ker oboje ti podraži sistem, komplicira po nepotrebnem, hkrati pa imata oba svojo časovno odzivnost, tako da nikoli ni za vse OK. Pri ogrevanju ni tako sporno, ker ko/če imaš zalogovnik, enostavno vse vežeš nanj ('centrala') in nato jemlješ iz njega.

telmos

Sicer pa tisti, ki premlevate o končni ceni, prvo premislite in primerjajte z drugimi enovitimi sistemi ter šele nato dajajte oceno, če je bilo vse to res tako hudo drago. Sam menim, da je bilo zelo ugodno za vse kar je s tem sistemom omogočeno in vgrajeno. Je pa res, da sem ga s kolektorji jaz nekako posilil, ker se mi je zdelo zanj to dobro. http://www.telmos.si - enostavne rešitve so vedno najboljše!