Vrtni kamin - samogradnja

Tukaj bom opisal, kako sem se lotil izgradnje kamina v samogradnji. Nekje okoli hiše sem že nekaj časa gledal, kam bi postavil mizo in kakšno klop. Bilo nas je dosti po vseh vogalih hiše. Namreč problem parcel v našem koncu je to, da so dolge in ozke. No zraven hiše, kjer živimo, je tudi stara hiša, in na koncu te hiše se nahaja gredica, katera pa je bila potrebna malo posodobitve. Zraven objekta se nahaja še greznica, in na tej lokaciji, se mi je zdelo, da bi bilo v redu narediti plato za sedenje. Naj omenim, da je na tej lokaciji že bila plošča, brez železa in samo par cm debela, in je bila namenjena bolj preprečevanju blata, kot karkoli resnega. Od začetka manjka kakšna slika predhodnega stanja. Tako je izgledalo, ko sem odstranil stari beton in pokopal cca 20-30cm v globino. Pri razbijanju se je pokodovala cev, katera je bila kasneje zamenjana, prav tako se vidi kako nam podtalnica zaliva parcelo. Seveda ni vse podtalnica, je tudi padal dež, vendar naj omenim, da v največji suši, zabiješ cev cca 70cm globoko, in zev je mokra. Tukaj se vidi, da sem stari beton uporabil za nasutje + kamenje. Postavil sem dve cevi, katere sem zalil z betonom, in služijo kot podpora plošči za stebre nadstreška. Verjetno nebi bilo potrebno, vendar sem se že nekaj časa spotikal ob njih, pa tudi zaradi dokaj neutrjenega terena sem jih postavil. Namreč v delu kjer je nasuto kamenje, sem kopal cca 70cm globoko, da sem prišel do trdne ilovice. Počene cevi sem zamenjal z novimi, valovitka je bila zgolj za zaščito med delom. Pri betonski cevi, je še ena odtočna cev, katera bo služila za odtok žleba iz nadstreška. Ko enkrat upam, da bo. Nato je bil pripeljan tampon 0-32, položen na filc 150g (kupljen v Filc Mengeš, in je glede na našo lokalno trgovino na 100m2 cenejši celih 50€.) Tako nekako je bilo po ravnanju, cca 10cm pod zgornjim nivojem plošče. Z ene 150kg vibro ploščo sem vse skupaj utrdil. Nasutje sem nasul malo širše, zato da ko sem zadevo imel utrjeno, sem pokopal odvečni tampon ven, in dobil nekakšen raven rob. Namreč ploščo sem delal v debelini 12 cm, s prednje strani pa sem zalil še v globino cca 20cm, zaradi tega, ker ko kaj koplješ po zemlji zraven plošče in če greš preveč korajžno odkopavat, potem se začne tampon sesipati izpod plošče. Zadevo sem zašolal Položil mrežo in spodaj polivinil. Ploščo smo zalili 20 mešalcev, ravno toliko cementa, čeprav bi bilo mogoče dovolj manj cementa, vendar po prebranem na internetu sem se odločil za takšno razmerje, kar znese cca 1/3. Vmes sem pripravil ogrodje za trto. Sestavljen je iz 1,5" cevi in povezava iz 3/4". Med ploščo in gredico sem postavil robnike, katere sem polagal prvič. Ker pa je ostalo peska, sem zacel s pripravami na kamin. Prvo se je naredil neke vrste temelj in cokel. V plošči je z desne strani luknje, ker se tam nahaja pokrov za prvi prekat greznice. Greznica je dvoprekatna, vendar gre iz drugega prekata voda v glavno greznico. Namreč, okoli hiše imamo tri greznice, od tega sta dve ostali samo kot en velik jašek, in gre vse ostalo v glavno greznico. Plošča je narejena v debelini 10cm v razmerju 1/3 ali cca 20 lopat peska na žakelj cementa na mešalec. V ploščo sem predhodno vstavil cev, katera bo služila odtoku za lijak. Zidove sem pozidal s siporeksom, pustil pa sem prostor za stebre cca 10x10cm, v katere sem dal po dve rebrasti palici 8mm. V ospredju se vidi nov jašek, kateri je normalnih dimenzij 60x60. Stari je bil cca 40x40 narejen kar iz betona pod nagibom, in brez robov. Narejen je iz L profilov 50x50. Notri je privarjena mreža, in zalito z betonom v debelini cca 4cm ter zvibrirano. Za vsa vibriranja okoli stebrov plošče in pulta sem uporabil vrtalnik, kateremu lahko izklopiš vrtenje in dela samo dleto. Na koncu špičaste stare dlete sem imel privarjeno ploščico železa, katero sem naslonil na šolingo in zvibriral željeno stvar. Razultati so bili zelo dobri. Tako sem se lotil šolanja pulta. Zalival sem v dveh etapah. Prvo eno polovico, nato drugo. V ozadju se se vidi dva inšpektorja, ki sta me ves čas kontrolirala. Ko sem zalil ploščo, sem jo pokril s filcem, in zmočil z vodo, zaradi preprečevanja izsuševanja betona, vendar sta mi filc zvlekla dol iz betona :). Tako sem položil armaturo, na kateri bo kurišče. Tako pa je bilo videti o betoniranju. Luknja služi za lijak, kateri bo kovinski od Lož-a, tako da so dimenzije prilagojene njemu. Na prostor predviden za lijak sem med betonažo postavil stirodur ustrezne velikosti, in ga z vijaki pritrdil v spodnjo šolingo, da ga med betoniranjem ni privzdvignilo. Na vrsto je prišla 1 vrsta za kamin. Uporabil se klinker z luknjami. Za distanco sem uporabil plastične palčke narezane na debelino 10mm. Narezal mi jih je kolega iz plošč, katere se uporabljajo za izdelavo reklam. Nekateri uporabijo polno železo v željeni debelini fug, še najbolj pa se obnesejo lesene letvice, katere so namočene v vodo, in ko pozidamo, se do drugega dne malo osušijo in za kako desetinko skrčijo. Takšne potem lažje izvlečemo iz fug. Za zidanje sem uporabil mešanico mivka:cement v razmerju 2:1. Vse recepture ideje in vprašanja sem pobral iz če narejenega kamina, katerega je delal kolega ki je dimnikar, ter ima za sabo že nekaj uspešno postavljenih in sprobanih :) kaminov. Tukaj se vidijo letvice v fugah. Tako pa zgledajo fuge brez letvic. Cegle sem ravnal po zunanjih straneh. Po vodoravni strani skoraj ni potrebnih popravkov, ravno zaradi enakomernih fug. Na vrsto je prišel obok, katerega sem si zrisal v autocad-u, in mere prenesel na šolingo. Še iz strani. Tudi naslon vogala cegla na drugi vogal cegla je bil zrisan v autocadu. Naslednjo vrsto sem naredil cca 2cm bolj ven, ki služi kot nek prehod iz kurišča v ''napo'', z notranje strani pa dobim rob na katerega se nasloni cev za pločevino ali kaj za obesit. Tisto pločevino razložim malo naprej. Brez pomočnikov ne gre. Všasih je bila poraba cementa in mivke večja kot pa na samem kaminu. Ampak tako je prav. Tudi mi smo prčkali povsod, ko so naši starši delali hiše. Na naslednjih slikah se vidi šolanje ''nape''. Na šolingo sem postavil še polivinil, da ko sem zadevo zvibriral, sem z notranje strani dobil lepo gladko površino, z namenom, da se saje ne prijemajo tako zelo. Je po to najbolj zamuden del, vsaj zame. Miljon kotov za paziti, ter ko narediš notranjo šolingo, se je potrebno lotiti še zunanje in vse dobro fiksirati. Tako je ta zadeva izpadla. Vmes kakšna slika fali. Žal je bila večina slik narejena v jutranjih časih. Z notranje strani sem zadevo oblekel s ceglom, kateri je pobran iz podna peči, katera je služila za izdelavo elementov za krušne peči. Pri hiši je bil oče od tasta izučen pečear, in doma so imeli postavljeno to peč. Peč je letnik 1937 prav tako verjetno cegu. Namreč sama peč se od starosti sesuva sama vase, in se mi je zdelo škoda, da bi bilo žez čas vse za na odpad. Pa se kaj zgodovine ostane na domačih tleh. Med notranjo oblogo in zunanjim klinkerjem je cca 2-3cm prostora, ki služi za ohlajanje zunanjega klinkerja. V večjih kaminih, ponavadi uporabijo za zapolnitev tega prostora, stekleno ali kameno (ne vem več točno) volno. Spodnja vrsta je položena na cca 2cm mivke, prav tako je med fugami mivka. Po 2 urnem kurjenju je spodnja betonska plošča mrzla. Slika celote Tako je videti ''napa'' znotraj. Lepo se vidi da je bil vmes polivinil. Aja pozabil povedat zgoraj. Odstranjevanje notranje šlinge je tudi svoje vrsten podvig. Ne rabim povdarjati da sem šolingo sešraufal, kot za zmeraj. No tukaj pa je slikan ta pleh. Namreč sam nisem delal zoba. S prednje strani kjer je obok, je znotraj cegu postavljen bolj v notranjost, in preprečuje uhajanje dima. Ta pleh, pa postavimo zadaj na tisti rob, ki nam je ostal od zadnje vrste ceglov, kateri so pomaknjeni navzven. Na srednjem delu a je privzdvignjen, in podložen s cevjo. Ta pleh preprečuje hitro odhajanje toplote iz kurišča, hkrati pa če zapiha načeloma preprečuje uhajanje dima na prednji strani. Zakaj načeloma, Dokler se kamin ne ogreje in v tistem trenutku piha, zna dim potegniti ven. Ni pa moteče. In pa prvi test. Malo za hec, malo za res. Naložil sem ene 4-5x vsak dan malo večji ogenj, da se počasi zadeva presuši. Vmes manjkajo slike pozidave dimnika, vendar je vse enako. Dimenzijo sem izbral tako, da sem v eno vrsto spravil 6 ceglov. Če bi šel na večjo odprtino, bi bilo vse že preglomazno. Namreč dimnik, kljub vsem lepotam ne sme biti premajhen. Je pa materijalno dražji, kot spodnji del kamina. Namreč gre ravno tako veliko ceglov za izdelavo. Na pult sem položil keramiko granitogres. Robne letvice so alu izvedba. Drage ''ku ps''. En dan ko sem malo bolj zakuril, sem za hčerko probno tri hrenovke kar na hitro obrnil. Tako da smo krstili zadevo. Malo, pa vendar dovolj za otrokovo veselje. Nadaljeval sem s polaganjem keramike. Ves čas sem imel slabo vreme, tako da sem lovil vsako uro. Sedaj je že vse sfugirano, kjer je potrebno so narejene diletacije in silikonske fuge. Kaj me še čaka? Še veliko. Spomladi moram na ''napo'' in zadnjo stranico nanesti fasadni zaključni sloj(Napo in siporex sem prevlekel z lepilom in mrežico). Fuge kamina bom tudi verjetno sfugiral, potem moram potegniti še vodo in elektriko. Pripravljeno imam tudi osvetlitev kamina z lučmi od pečic. Po ena luč na vsaki strani oboka znotraj skrito očem. Narediti še vratca spodaj za zaprt srednji in desni prostor. Levi bo za drva, srednji za kramo, desni pa za vodo. Namreč od tukaj bom imel speljano še vodo na gredico, priklop za vrtno cev, ter izpust vode čez zimo. Vsaditi moram še trto verjetno bom naredil še nadstrešek in ploščo oblekel v keramiko. Ampak to je dolgoročno. Toliko na hitro, kajti pisla bi lahko še 2dni. Verjetno je kakšna napaka v pisanju, pa nič zato.