Gradnja in obnova Energijski viri Vstopna temperatura kolektorja pri TČ (zemlja-voda)

birdybirdy · 2.1.2009 ob 14:29

Zanima koliko vam je že kaj padla vstopna temperatura iz kolektorja.
Moja je okoli 4 C.

tomice · 2.1.2009 ob 20:47

Sem šel pogledat. Trenutno 6 st.C, zunanja temperatura zraka pa -6 st.C.

termal · 3.1.2009 ob 15:33

Vsekakor zanimivi podatki o temperaturi iz zemeljskega kolektorja.
Vsi obiskovalci tega foruma bi bili veseli takšnih podatkov tudi v prihodnje in sicer v mesecu januarju,februarju in marcu.

Preprosto še naprej opazujta gibanje te temperature in nam pištia.

termal

birdybirdy · 3.1.2009 ob 20:46

Vstopna °C
1.12.2007 8,2
2.12.2007 8
3.12.2007 7,8
4.12.2007 7,9
5.12.2007 7,5
6.12.2007 7,6
7.12.2007 7,5
8.12.2007 7,4
9.12.2007 7,2
10.12.2007 6,8
11.12.2007 6,8
12.12.2007 6,7
13.12.2007 6,8
14.12.2007 6,5
15.12.2007 6,5
16.12.2007 6,6
17.12.2007 6,5
18.12.2007 6,4
19.12.2007 6,3
20.12.2007 6,1
21.12.2007 6,3
22.12.2007 6,3
23.12.2007 6,1
24.12.2007 5,9
25.12.2007 5,8
26.12.2007 5,6
27.12.2007 5,5
28.12.2007 4,8
29.12.2007 4,8
30.12.2007 4,3
31.12.2007 4

Tone · 3.1.2009 ob 23:43

Zanimivo. To pomeni, da so kolektorji predimenzionirani, ali da v njihovo področje doteka talna voda. Ker smo na približno tretjini kurilne sezone, bi morala (po teoriji) voda okrog izmenjevalca že začeti zamrzovati in temperatura pasti pod 0°C.

afternine · 4.1.2009 ob 03:47

Hi!

Če prav razumem, se predvideva da bo cca 2/3 kurilne sezone temperatura glikola, ki pride iz kolektorja pod 0°C? Sem mislil, da je zamrzovanje okrog kolektorja bolj izjema kot pravilo... Kako nizko pa lahko pade temperatura glikola?

Bye

DELPHI · 4.1.2009 ob 11:37

Tone Napisal:Zanimivo. To pomeni, da so kolektorji predimenzionirani, ali da v njihovo področje doteka talna voda. Ker smo na približno tretjini kurilne sezone, bi morala (po teoriji) voda okrog izmenjevalca že začeti zamrzovati in temperatura pasti pod 0°C.

Tega pa ne razumem najbolj.
Če se od TČ zemlja-voda pričakuje, da bo od decembra dalje delala z vstopno temperaturo nižjo od 0°C, potem izgine njena prednost pred TČ zrak-zrak, saj lahko pri slednji od februarja dalje računaš s povprečno vstopno temperaturo višjo od 0°C.

tomice · 4.1.2009 ob 11:46

Najnižja temperatura v letu 2008 je bila nekje marca-aprila (2 st.C), potem pa je kar hitro začela rasti. Najvišja je bila septembra (17 st.C). Še v začetku decembra je bila 12 st.C.
Imam pa 7 x 120 m colske alkatenke na globini okrog 160 cm. Vode pa ni blizu :wink:.

termal · 4.1.2009 ob 13:18

Prikaz temperature iz "byrdijeve" lestvice, potrjuje dejstvo,da zemeljski kolektor koristi shranjeno sončno energijo v površini zemlje. Podatek o kolilčini vgrajenega kolektorja potrjujeje tudi dejstvo,da je dobro dimenzioniran.
Nevarnost padanja temperature lahko nastopi v primeru izredno hladnega februarja.
In v kolikor nima vgrajenega dodatnega elektro grelca, bo večja poraba električne energije povečana za večje število ur obratovanja toplotne črpalke.
Navedeni prikaz dokazuje,da je možno pomanjkanja tako skladiščene energije v površini zemlje.

termal

sassapo · 4.1.2009 ob 14:22

Tone Napisal:Zanimivo. To pomeni, da so kolektorji predimenzionirani, ali da v njihovo področje doteka talna voda. Ker smo na približno tretjini kurilne sezone, bi morala (po teoriji) voda okrog izmenjevalca že začeti zamrzovati in temperatura pasti pod 0°C.

Glikol v zemeljskem kolektorju služi preprečevanju lokalnih zamrznitev
v samem uparjalniku TČ. v osnovi ni namenjen preprečevanju zamrznitve kolektorja.
Pri pravilno dimenzioniranem kolektorju (dober COP) ne sme pasti temp. nikoli pod 4°c
nižje temperature naj bi bile zgolj izjema in ne pravilo.

DELPHI · 4.1.2009 ob 15:38

Citat:Glikol v zemeljskem kolektorju služi preprečevanju lokalnih zamrznitev
v samem uparjalniku TČ. v osnovi ni namenjen preprečevanju zamrznitve kolektorja.
Pri pravilno dimenzioniranem kolektorju (dober COP) ne sme pasti temp. nikoli pod 4°c
nižje temperature naj bi bile zgolj izjema in ne pravilo

Ja, to se mi zdi bolj smiselno.

termal · 4.1.2009 ob 19:57

sassopo!

Izkoristek posamezne tč je poraba električne energije na količino proizvedene tolotne energije. Torej je izkoristek odvisen od kolilčine in zajema toplotne enrgije v primerjavo s porabo električne energije.
Prepričan sem, da velika večina "slovenskih"kolektorjev v januarju in februarju ne bo dovajalo višje temperature od 2 stopinjC. Večja je poraba skozi tč manj je ostaja v površini zemlje.

In še glikola ali nekega drugega ustreznega sredstva mora biti 33% od vluna kolektorja,ker je v taki mešanici najboljši prevodnik.

termal

in upajmo,da nam bo birybirdy dal tako natančne podatke tudi za januar in februar.

sassapo · 4.1.2009 ob 22:02

Termol
to kar praviš je splošno znano in verjetno vsi vemo, da se tople vode ne da izumit, ker je že.
Sam sem videl kolektorje, ki so delovali v globokem minusu, pa mi prosim povej kakšen smisel ima potem sploh investirat v ZK. če imaš izkoristek kot pri TČ. zrak voda, ali celo slabši.
Kot sem že nekajkrat povdaril, teh stvari ni mogoče posploševat, vsak sistem voda voda ali zemlja voda je unikat in ga tako tudi obravnavam.

In še glikola ali nekega drugega ustreznega sredstva mora biti 33% od vluna kolektorja,ker je v taki mešanici najboljši prevodnik.

KJE SI PA TO PREBRAL?

Glikol vedno doziraš na optimum, da ne prihaja do nepotrebnega dodatnega hidravličnega upora in posledično večje porabe energije obtočne črpalke ali slabšega delovanja celotnega sistema.
Oprosti, ampak po mojem mnenju si dober teoretik, v praksi ti pa precej škriplje...

pedenjdeklica · 4.1.2009 ob 22:06

temeratura 2.10.2008.....21 stopinj.....
temperatura 9.12.2008.....4.9 stopinj...
temperatura 13.12.2008.....4.3 stopinje
temperatura 4.1.2009..........-0.6 stopinje

stanje danes slike..........

poraba celotna hiša za ves štrom 6600 KWh vključno z ogrevanjem (1.1. 2008-31.12.2008)

poraba TČ april- december..(prej še nisem imel namontiranega števca-pa tudi podatke ki sem jih imel in spremljal sem pozabil na računalniku v prejšnji službi ) 1817 kwh (ogrevanje hiše, hlajenje hiše, vse obtočne črpalke zunaj tč, celotni štrom za ogrevanje)

od teh 1817 kwh pobere (imam eno vejo za talno gretje pritličje, mansarda skupaj ) obtočna črpalka ;laufa 24 ur 1,68 kwh.. to je letno 613 kwh !!!!!!...nimam alphe 2 :( :(

imam tudi pasivno hlajenje hiše (cca. pobira po 3-6 kwh na dan skupaj z solarjem kadar hladi- vključeno v gornjo cifro..) ....hladi pa za en k... :?

hiša montažna JELOVICA 135m2 ...grejemo celo hišo na 22-25 stopinj (trenutna temperatura dnevna 24,4 stopinje- majhni otroci 8) )
3 slojna stekla 16 cm fasade...22 izolacije mansarde...16 cm izolacije na talni plošči...

število vklopov od 18.12.2007-31.12.2008....

537 vklopov toplotne črpalke

od tega 178 vklopov za ogrevanje hiše....
od tega 359 vklopov za sanitarno vodo (mamo majhne otroke ....banja..ladijce... :lol: :lol: :lol: )......

sončni kolektorji za sanitarno vodo ...v uporabi od 25.6.2008.... ravni kolektorji 2 kom.... v zimskem času (bilo je malo sonca v decembru...če je bilo do 57 stopinj celotni bojler/dan.........

če je sonce imam toliko sončno parcelo, da me sonce ogreje skozi šipe... :lol: :lol: :lol:

bom pa malce se vmes oglašal do kam se mi bo spustil....lani mi je šel do če se pravi spomnim....-1.6 stopinje

lp

Tone · 5.1.2009 ob 00:00

Zemeljski kolektor sem šel računat u nulo in pri podatkih, ki so jih pred leti navajali mi je prišlo, da se cca 1/4 energije pridobi z ohlajanjem zemlje, ostalo z delanjem ledu. Pri tem nisem upošteval dotok energije iz razdalje več kot 1m od cevi, kar bi moral. Poleg tega pa je velik padec temperature na sami cevi, ki je prej kot kaj drugega izolator, zato naj bi temperatura po 1/4 pridobljene energije padla na cca -2°C (tole bolj po spominu). Je pa tudi zanimivo, da led bolje prevaja toploto kot vlažna zemlja, zato naj bi od -2 naprej temperatura veliko počasneje padala.

Verjetno se še spomnite zakaj so cevi na razdaljo 1m, zato da se ledena obroča okrog cevi ne skleneta in s tem naredita ledeno ploščo. Taka so fizikalna dejstva, ki so jih moji izračuni povsem potrdili. Zakaj se pa pri vas ne zaledeni sta pa 2 možnosti, (pre)velik kolektor oziroma precej manjša poraba, ali pa prihaja energija v obliki talne vode. Letos je bilo obilo dežja, morda je ta zaslužen za večje pretoke vode okrog cevi. Ne potrebujemo ne vem kake pretoke, dosti je da se vlaga v zemlji dvakrat na mesec zamenja z novo.
Itak pa, hvala bogu, da ste and ničlo in kolektor ne more biti prevelik - ko je enkrat zakopan :)
Glede primerjave z zrakom pa je tako, da v Ratečah ali Babnem polju ni primerjave, na obali in (lahko) tudi v Lj. pa seveda je.

Gradnja in obnova Energijski viri Vstopna temperatura kolektorja pri TČ (zemlja-voda)

Iskanje po temi

Zadnje novice

Lumar je prejemnik posebnega priznanja MSP za trajnostno delovanje na področju ESG