[porabnik]

Pod razpokanim beton-estrihom na podstrešju sem opazil da je pod in nad izolacijo položen polivinil. Ker je ta skoraj parozaporen se armaturna plošča pod izolacijo suši le s prezračevanjem skozi okna. Pred kurilno sezono je več vlage in slabše sušenje, še posebej strop v kuhinji in kopalnici.
Zanima me če je nakup merilnika vlažnosti dovolj natančen da bi z njim opazil razliko ob različnih sezonah in spremljal spremembe ob večjem/manjšem prezračevanju prostorov.
Merilnik za 40€ ima natančnost +-0.1 % z merilnim območjem do 3%. Ne vem kakšne so vlažnosti stropov/zidov - merilno območje do 3% se mi zdi malo.

[firefly]

Beton se nima kaj sušiti. Kontroliraj zrak in "izolacijo" podstrešja.

[porabnik]

Glede zračenja sem imel v mislih zračenje bivalnih prostorov in merjenje vlažnosti notranjih sten.

Podstrešje ni izolirano. Zaradi lufta med strešniki je zrak enak zunanjemu.

[firefly]

Bivalni pa normalno da se skozi okna zraci. Morebitna vlaga in plesen v bivalnem delu pa je problem izolacije in zracne vlage. Ne pa susenja betona in %konstrukcijske vlage le tega...

[porabnik]

Pravijo da se mora v zunanje stene in stropove v neizolirano/odprto podstrešje vgrajevati paroprepustne materiale? Mi lahko poveste zakaj? Kot laik sem mislil da imajo vlogo sušenja sten ki jih povzroča prodiranje vlage iz bivalnih prostorov vendar nisem prepričan.

V stari hiši je v tleh podstrešja 2 cm EPS. Pod in nad njim je položen polivinil.
Glede na to kako malo vlage polivinil prepušča dvomim da se tak strop šteje kot primerno paroprepusten.
Kakšna bi bila razlika če te folije ne bi bilo ali pa bi bila namesto nje parozaporna folija?
Na koncu me še zanima kako bi, glede na to da sta v stropu nameščena dva polivinila, vplivalo če na podstrešju položim ekstrudirani polistiren. Če bi imelo slab vpliv bi bilo sprejemljivo vsaj to da je nameščen le skozi kurilno sezono in ga spomladi odstranim?

[firefly]

Nima vpliva. Ne eno ne drugo. Ker je betonska plošča dovolj zaporna.

Sestava stene mora biti sestavljena tako da je na notranji (topli) strani najbolj zaporen material.

[porabnik]

Kaj bi bilo torej slabega če na tla podstrešja ki je hladna stran položim ekstrudirani polistiren-parno zaporo?
Je fora v vlagi (kuhanje, pomivanje, pralni stroj,.. ) ki se prenaša med drugim v strop in bi se v primeru parne zapore na hladni strani znotraj stropa nabirala vlaga ki bi uničevala armaturo in s tem slabila statiko?

[firefly]

Eps ni zapora. Je ovira. Svoh ovira. Morebiten kondenz se ne bi delal v plati. Ampak na spoju plate in eps. Oz v eps. Ce das se zaporo na plato in dovolj debel sloj eps, ne bo nikjer kondenziralo.

Ni problem zracne vlage. Ta je vedno in povsod. Problem je kondenz...

[porabnik]

Ne govorim o EPS ampak o trdem ekstrudiranem polistirenu (XPS) ki je parozaporen.

Če je problem kondenz potem vidim dve rešitvi pa me popravite če se kje motim:

1. Spodaj parozaporna folija, nanjo XPS plošče in zgoraj parozaporna folija ki jo okoli zalimam da XPS nima stika z zunanjim zrakom in ne more nastajat kondenz.
Če se tvori kondenz na robovih izolacije (ob steni in zraven na tleh) potem sem pomislil sem da bi dal okoli ob steni nekaj cm paroprepustne steklene volne ki bi preprečila dostop zraka in tvorbo kondenza. Pravzaprav bi bil lahko XPS povsem do stene in bi dal trak 5x5 cm steklene volne le zgoraj po robu ob steni.
Na vrh izolacije bi položil star linolej/topli pod.

2. V drugem načinu bi dal parozaporno folijo le spodaj pod XPS da kondenz ne bi mogel curljati v beton. Zgoraj bi dal stare tepihe ali podobne paroprepustne materiale da bi se vlaga sproti sušila. Če mislite da bi se tvorilo več vlage kot bi se je uspelo posušiti, ali zaradi česa drugega potem ta način odpade.

Če bi slučajno kje nastalo nekaj plesni je veliko podstrešje (400m3 ) zaradi rež med strešniki dovolj zračno da je neprestano prisoten svež zrak in ne bi imelo vpliva na zdravje. Če po tleh in foliji potresem nekaj sode bikarbone pa nastanek plesni sploh ne bo mogoč.

[firefly]

Ok... se vedno ne razumes kje in zakaj nastaja kondenz

Če ti kondenzira "zunanji zrak" na podstresju potem ti kondenzira. Jo ni folije ki bi to preprecila (recimo zamegljena stekla na zunanji strani na 3slojnih oknih. Ampak to nima nobene veze s tvojo izolacijo!

Problem je lahko vlaga ki prehaja iz bivalnega prostora. Tej vlagi moras preprecit prehod v hladni del konstrukcije. In istocasno omogocit tisti vlagi ki tja vseeno pride da preide v zrak BREZ da kondenzira v konstrukciji.

Zakaj xps? Je zastonj? Naceloma je xps odporen na kondenz, tudi ce kaj zafrknes in ti švica. Eps in paropropustna talna obloga podstresja bi bila bolj ziher varianta...

[porabnik]

Če je problem vlaga iz notranjosti potem moram razmišljati drugače...

Na tleh podstrešja imamo že vsaj 2 desetletji na tleh položene kose nekakšnega linoleja ki je na spodnji strani muckast. Pod njim nisem našel plesni...mogoče zato ker so kosi manjši od 2x3 m in je muckasta površina dovolj zračna.

XPS je trd/pohoden.
Izoliral bi le nad veliko spalnico. Ker podstrešje uporabljamo za sušenje perila bi v primeru uporabe mehkega/nepohodnega EPS izgubili polovico površin za sušenje.

Razmišljam da bi XPS položil le v času intenzivnega ogrevanja (december, januar, februar) zatem pa bi ga odstranil. Spalnica se zrači takoj zjutraj in popoldne. Ker so v teh mesecih zunaj nizke temperature se po prezračevanju ter segrevanju zraka na 20°C relativna vlaga v zraku precej zniža in se vlaga ne bi kopičila v strop? Se motim?

Ker bi izoliral le del podstrešja ki sten nima na istih vertikalah kot stene v spodnjem bivalnem prostoru bi bil rob XPS izolacije hladnejši - mislim da tako območje imenujejo toplotni most. Berem da se tam kopiči več vlage in lahko v notranjosti pride do nastanka plesni. Bi težavo lahko odpravil s tem da ob robu 5 cm XPS izolacije položim dobro paroprepustno izolacijo (steklena vlakna) širine 0,5 m z manjšo debelino, npr. 3 cm?

---------------------------------------------------------------------------------------------
Mimogrede, kaj pomeni to da EPS ni odporen na vlago....ga vlaga uniči? Ali pa gre le za to da navlažen bolje prevaja toploto in bodo čez čas ko se posuši njegove lastnosti zopet enake novemu?

Lani mi je zidar povedal da klasičen EPS ni paroprepusten in da se tako le zdi ker ima sposobnost da sprejme določen % vlage.
Povedal je še da se da dobiti paroprepusten EPS ki ima namensko narejeno luknjičavost skozi katero lahko prehaja vlaga notri in ven. V trgovini se nisem pozanimal.

[firefly]

Položiš eps in das gor dovolj paropropustno trdno oblogo. Agepan plošce recimo. Lahko se poigraš s podkonstrukcijo in das deske (lahko tudi steklwno volno potem uporabiš). Čez komplet podstrešje. Toplota ni zastonj. Problemi s hladnim stropom so pa povsod verjetno....

Toplotni most je ko je del stropa slabse izoliran kot drug del. Recimo. Na notranji strani se to kaze. Ne v izolaciji.

Eps je paropropusten kolikor je. Bolj kot betonska plosca. Bolj kot stena iz opecnih zidakov. Btw vsaka stvar JE paropropustna. Razlika je samo koliko...

To da 2x zracis ne igra veliko vloge pri prehodu vlage v izolacijo. Again... skozi betonsko plosco gre x vlage. Vazno je da je izolacija sposobna spustiti 2x vlage v istem casu. Oz (here comes folie) da preprecis vlagi prehod iz toplega v hladno obmocje. Torej na betonsko plosco (pred izolacijo) das parno zaporo. Vlaga ki do nje pride je na "toplem" in NE kondenzira. Skozi plosco pa prehaja samo toliko da se v prostoru pod folijo "nasiči" in potem ne prehaja v enaki kolicini... prehod iz vlaznega v suh zrak pa pritiski pa... fizika.

Eps ko se "napije" vode izgubi izolativnost. Volne tudi. Xps pa ne ker se ne napije v notranjost.

[porabnik]

-------- Torej na betonsko plosco (pred izolacijo) das parno zaporo. Vlaga ki do nje pride je na "toplem" in NE kondenzira. Skozi plosco pa prehaja samo toliko da se v prostoru pod folijo "nasiči" in potem ne prehaja v enaki kolicini... prehod iz vlaznega v suh zrak pa pritiski pa... fizika. -------

Na toplejšo stran (pod izolacijo) pride torej parna zapora. Parno zaporo sem si predstavljal da ima prehod vlage popolnoma zaprt (kot pri bitumnu) . Iz konteksta ugotavljam da vseeno prepušča nekaj vlage.

- Na nekem mestu popravljam razpokan betonski tlak 4 cm. Pod 4 cm betonom je 2cm EPS. Pod in nad EPS je prozorna folija debeline 0.15 mm. Foliji izgledata popolnoma enaki - hiša je bila grajena pred skoraj 50 leti ko mogoče še niso bili pozorni na parozapornost/paroprepustnost.
Zgornja folija je poškodovana in jo bom zamenjal. Spodnja ni bila dobro položena in jo bom tudi štukal.
Kakšni foliji vzamem v trgovini....parozaporno za pod EPS in paroprepustno folijo nad EPS?

Lahko UV odporno rumenkasto prozorno folijo ki sem jo nabavil za drva uporabim tudi kot parozaporno folijo?
Imam tudi kos te sive folije, ki pa mislim da ni primerna: https://topdom.si/izdelek/gradbena-folija-pe-siva/

- Mislim da se zaenkrat ne bom odločil za izolacijo. Bi pa stare linoleje nadomestil z nekakšnim pohodnim paroprepustnim materialom. Ker ob močnejšem deževju ponekod mimo strešnikov pricurlja nekaj vode bi moral biti material dovolj zaprt da od zgoraj ne bi vpijal lužice in hkrati dovolj paroprepusten da bi sušil beton. Obstaja kaj takega?


Mimogrede, na mestu kjer sem odstranil tlak (1.5 metra) sem pod izolacijo v armaturi opazil razpoko. Če bi hotel videt koliko je dejansko dolga bi moral razbijati tlak. Najboje da zamižim in pozabim.

[porabnik]

Danes sem šel po foliji.
Kot parozaporno folijo za pod EPS sem dobil sivo gradbeno folijo:
https://www.merkur.si/pe-folija-plasta-0...kos-108m2/

Kot paroprepustno folijo za na EPS mi je prodajalec ponudil sekundarno kritino ki se uporablja za streho.
https://www.merkur.si/sekundarna-kritina-mq-merflex/
Ali ni sekundarna kritina preveč paroprepustna oziroma je že kar vodoprepustna in bi voda iz betona tekla dol v EPS?

Fotka s sestavo tal:
https://ibb.co/s1scsVh

[firefly]

Ce bos potem gor vlival beton uporabis sivo na obeh straneh eps.

Tudi bitumen pusca vlago skozi... tudi jeklena plosca jo!