[kadotr]

Švicarji imajo z tole črpalno elektrarno nedvomno računico. Koristijo, ko jo potrebujejo.

Če ni net meteringa zna biti sončni štrom precej dražji od agregata. Sonce za vsako ceno?

[pametnjakovic]

No, to da bi bil sončni štrom brez net meteringa dražji od agregata pa tudi ne drži, kar je jasno že po potem da grejo vse gorske koče na sončne celice.

Veliki (100kW) agregati kadar so vsaj nekje 70% obremenjeni dosegajo nekje 3.5 kWh/liter dizla. Pri trenutnih cenah kurilca (1.5€) liter je to še vedno > 0,4 €/kWh. S soncem in baterijami in generatorjem v optimalnem razmerju lahko prideš v grobem na nekje 0.25€/kWh, kar je pol cenejše.

V realnosti manjši agregati lahko hitro padejo pod 2 kWh/liter, pri delnih obrenitvah (50W hladilnik) gre lahko izkoristek praktično na nič. Agregat požre 1 liter/uro za narejene mogoče 0,1 - 0,2 kWh.

[jprednik]

@suhi in tudi ostali.

Meni SE januarja naredi 500 kWh. V najboljših mesecih 2 MWh.
Tole ni faktor 10 ampak faktor 4. To je prva stvar. Se pravi predimenzionirat je nebi rabil 10x ampak le 4X da bi bil načeloma v vseh mesecih mesečno samooskrben, če govorimo o ukinitvi neto meritev po letu 2023 za nove uporabnike. Verjetno več kot 2 MW na mesec nebi porabil za gospodinjski odjem skupaj z ogrevanjem na TČ. Če tudi pa res en mesec doplačila nebi smel bit problem. Že februarja skoči proizvodnja na 0.8MW kar je ob 4x povečanju panelov 3.2MW zagotovo dovolj,...
Ampak ne razumem zakaj razmošljat o tem dokler imate možnost priključitve SE na omrežje in neto meritve. Druga zgodba je čese na omrežje ne morete priključiti, potem seveda smiseln sistem s hranilnikom energije. ampak za velike zimske porabe ne hranilnik ne "nebo" sončnih panelov ne bo zadostovalo. - neglede na to kako prvrino strehe jih lahko pokriješ ker brez sonca ni elektrike in pika.tudi skozi oblake je proizvodnja zanemarljivo mala kar enostavno rečeno enaka nič.

[vrzislo]

Ko imaš tudi prevoz na elektriko je mesečna poraba hitro preko 3000 kWh.
Se pravi faktor 6 je bolj zanesljivo.
Ker pa imaš sedaj ostale mesece veliko viška je škoda da ga nebi oddajal v omrežje.

[sassapo]

Ah, ne ga srat z 10x predimenzioniranjem. Morda 2x, ali res max 3x. Zimske manjke potem pokriješ z dizel agregatom, kateri mora biti obvezno vodno hlajen, da lahko odpadno energijo porabiš za ogrevanje, ali greš celo v izvedbo mini parne turbine, če imaš svoj gozd in ti izdelava sekancev ne predstavlja problem...?

[pametnjakovic]

sassapo Napisal:Zimske manjke potem pokriješ z dizel agregatom, kateri mora biti obvezno vodno hlajen, da lahko odpadno energijo porabiš za ogrevanje

+1

Moram pa tudi sam sebe popravit, ker sem se zmotil (in se posta ne da več urejat):

pametnjakovic Napisal:Julija 1kW elektrarna naredi v enem sončnem dnevu cca 5 kWh (ne 10)
Na meglen dan v Lj naredi 0.25 kWh. Skoraj nič.

[suha]

pametnjakovic, enkrat si napisal, da ti da 1 kW fotovoltaike od sebe na meglen dan 0,25 kWh, drugič, da ti da "popolnoma nič".

Kaj je zdaj res? Če ti da 1 kW na meglen dan 0,25 kWh, to pri 110 kW fotovoltaiki pomeni 27,5 kWh, kar je precej.

Še kakšno mnenje, koliko da 1 kW fotovoltaike na meglen decembrski dan? Lepo prosim, pustimo višino potrebne investicije za tako veliko elektrarno ob strani. Zanemarimo tudi potrebno površino za tako fotovoltaično elektrarno.

[suha]

Naredil sem malo bolj strokovno analizo delovanja fotovoltaičnih panelov, če bi koga zanimalo. Na SolarEdge https://monitoring.solaredge.com/solaredge-web/p/login , sem šel pod Public Sites in nato v iskalnik vpisal Slovenia, da mi je prikazalo javno objavljene pridelave sončnih elektrarn v Sloveniji, ki so v sistemu.

Iz teh rezultatov sem izbral 22 sončnih elektrarn, ki se nahajajo v Ljubljani in njeni okolici. Nato sem odprl še spletno stran ARSA, kjer sem na naslednji spletni strani sledil video navodilom, kako dostopati do njihovega arhiva vremenskih podatkov: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/

Zanimali so me predvsem podatki o povprečni oblačnosti, snegu, megli, megli z vidnim nebom, talni megli in snežni odeji na posamezen decembrski dan v letu 2020.

Ugotovil sem, da v decembru, v povprečno slabih razmerah, 1 kW fotovoltaičnega panela v celotnem mesecu pridela 10 kWh električne energije. Če koga bolj podrobno zanima si lahko za primerjavo na Solaredgu ogleda podatke za sončno elektrarno v Kosezah na Novi cerkvi v Ljubljani v decembru 2020. Podatke o vremenu pa jemlje iz vremenske postaje Ljubljana - Bežigrad. Iz te primerjave se natančno vidi kaj najbolj omeji "pridelavo" elektrike na fotovoltaiki.

Fotovoltaična elektrarna ne pridela ničesar, ko je prekrita s snežno odejo. Snežni odeji na fotovoltaičnih panelih se bi bilo torej potrebno na vsak način izogniti, saj bi s tem pomembno zvišali pridelavo električne energije v celotnem mesecu. To bi lahko npr. storili z večjim naklonom fotovoltaičnih panelov (ki je za pridelavo elektrike v zimskih mesecih tako ali tako dobrodošel) in s kakšnim nanopremazom panela, da bi sneg sam čimhitreje zdrsnil iz panela, ali pa bi sneg fizično odstranili. Na srečo je bila povprečna najnižja dnevna temperatura v decembru 2020 samo en dan okoli -1,5 stopinje celzija med padanjem snega. Kar pomeni, da sneg ni pomrznil na podlagi in se ga da odstraniti, oz. sam takoj zdrsne iz podlage, če je ta pod primernim naklonom.

Druga najhujša ovira, ki omeji "pridelavo" elektrike je padanje snežink, tretja pa megla, pri kateri se ne vidi neba oz. 100 % oblačnost. Če oblačnost ni 100 % se "pridelava" elektrike v trenutku poviša.

Ob predpostavki, da zgradimo hišo z 80 m2 ogrevalne površine po najnovejših minimalnih zakonskih standardih. To po najnovejšem PURESu pomeni porabo 25 kwh / m2 za ogrevanje na leto. Pri čemer vzamemo, da se v taki stavbi ogreva zgolj tri mesece na leto (december, januar in februar (25x80)/3=666,66 kWh). V decembru torej za ogrevanje porabimo 667 kWh. Če imamo pri bajti še dva električna avtomobila s povprečno porabo 20 kWh / 100 km in da na dan v povprečju naredimo 50 km s posameznim avtomobilom, to pomeni dodatne porabe električne energije še cca. 620 kWh. Ostale porabnike zanemarimo. Skupaj torej porabe električne energije 1287 kWh. S 110 kW sončno elektrarno, ki bi v decembru pridelala 1100 kWh električne energije, bi torej z dodatnim 15 % šparanjem nekako prišli skozi. Ali, če bi npr. v december nesli še zalogo 100 kWh električne energije iz rabljene baterije Teslinega modela S, kar bo v prihodnosti zagotovo mogoče. Baterija za čez noč je tako ali tako potrebna. Smiselno bi bilo razmisliti tudi o ogromnem zalogovniku tople vode (npr. izolirani betonski rezervoar tople vode pod hišo 10 x 10 x 1 m), iz katerega se v najbolj temnem mesecu leta, decembru, črpa toplota. Še novembra imamo pri tako veliki sončni elektrarni energije za odmetavanje.

Največja omejitev je seveda gromozanska površina tako velike fotovoltaične elektrarne (110 kW elektrarna ima površino 550 m2, če vzamemo 200 W fotovoltaike / m2). Zagotovo se pa marsikaj splača ob visokih cenah električne energije in padanju cene fotovoltaike. Če ne drugega na račun inflacije in višanja plač. Ima pa seveda vsako tele svoje veselje in takrat se na debelino tošla pač ne gleda

To je to. Dobrodošli so komentarji

[JaBK]

A se za kaj drugega potrebujete elektriko doma kot za ogrevanje in avto? Ogrevanje SV in ostala gospodinjska raba ti bosta odnesli ravno en toliko kot ogrevanje hise. EV pozimi nima "povprecne" porabe.

[krneki99]

moja primerjava cez leto: 10.8kW, okolica LJ

[pametnjakovic]

suha Napisal:pametnjakovic, enkrat si napisal, da ti da 1 kW fotovoltaike od sebe na meglen dan 0,25 kWh, drugič, da ti da "popolnoma nič".

pametnjakovic Napisal:Na meglen dan v Lj naredi 0.25 kWh. Skoraj nič.

Napisal sem skoraj nič, kar ni enako kot popolnoma nič. 110 kW bi torej res pomenilo 27 kWh. O tem kako smiselno to je tako ekonomsko kot okoljsko, ne bom več izgubljal besed ker mislim da sem to že dovolj jasno povedal.

Dejstvo je da je to podatek za zelo temačen decemberski dan in povprečen decemberski dan v obdobju 10 let načeloma ni tako slab. Lahko pa je tak cel teden ali še dlje če vztraja megla, kar se ej v zadnjih dveh letih obakrat zgodilo. To so moje direktne meritve mimogrede.

Če se greš resno analizo, naredi analizo za 5 do 10 preteklih let in preizkusi različne scenarije z različnimi velikostmi baterij in različno predimenzioniranostjo elektrarne. Cenovni optimum bo nekje vmes, napovedat kar tako pa se ga ne da.

Edit: Če se ti da, naredi minimizacijo cene elektrike kot funkcijo dveh parametrov: velikosti baterije in velikosti elektrarne. Predlagam da poskusiš še z enim parametrom in to je rezervni vir (bencin/dizel/plin...)

[Tomson]

Pozimi na LJ (Brezovica) je precej slabo z proizvodnjo eletrike, vsaj letos. 13kW SE zagnali letos konec avgusta, september 1200kWh, oktober 900kW, november 350kWh, december prvih 19dni pa smešnih 50kWh (praktično nič sonca), če bo šlo v decembru tako naprej ne bo niti 1/10 zmožnosti in potrebne proizvodnje ...

[pametnjakovic]

Drži, zadnji dnevi so zelo, zelo slabi. Meni v Lj nova (konec avgusta narejena) 1,5 kW off-grid elektrarna ne proizvede niti dovolj elektrike za pokritje stand-by izgub razsmernika (20-25 W), akumulatorji pa so prazni že praktično cel december.
Brez rezervnega vira ne gre...

[Fantocci2]

Potem je moj 350W panel še OK, danes daje od sebe 10W. Ob 12h.
In tak je bil skoraj cel November in December, bližina akumulacijskega jezera za Savsko HE dela svoje. nikoli prej ni bilo toliko megle v našem koncu. In sedaj berem, da mislijo zraven še postaviti največjo sončno... zgrešena lokacija.
https://www.he-ss.si/objava/gradnja-najv...rarne.html

[H20]

Ko že omenjate shrambo energije.....je kdo dobro prerčunal oziroma ali se sploh da točno...ali je smotrno polniti akumulatorje s poceni elektriko in jo potem podnevi porabljati? Prvo imaš izgubo pri polnjenju baterij in potem ponovno izgubo pri inverterju. Tenutne razmere so takšne, da je cenejša tarifa 38% nižja.
Imam svinčene akumulatorje cca 600Ah za hobi dejavnosti in panel 270w. Pa mi včasih malo zmanjka energije...tako kot vam, ki imate SE na strehi za 15k€, sonce pa za oblaki....