Naredil sem malo bolj strokovno analizo delovanja fotovoltaičnih panelov, če bi koga zanimalo. Na SolarEdge
https://monitoring.solaredge.com/solaredge-web/p/login , sem šel pod Public Sites in nato v iskalnik vpisal Slovenia, da mi je prikazalo javno objavljene pridelave sončnih elektrarn v Sloveniji, ki so v sistemu.
Iz teh rezultatov sem izbral 22 sončnih elektrarn, ki se nahajajo v Ljubljani in njeni okolici. Nato sem odprl še spletno stran ARSA, kjer sem na naslednji spletni strani sledil video navodilom, kako dostopati do njihovega arhiva vremenskih podatkov:
https://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/
Zanimali so me predvsem podatki o povprečni oblačnosti, snegu, megli, megli z vidnim nebom, talni megli in snežni odeji na posamezen decembrski dan v letu 2020.
Ugotovil sem, da v decembru, v povprečno slabih razmerah, 1 kW fotovoltaičnega panela v celotnem mesecu pridela 10 kWh električne energije. Če koga bolj podrobno zanima si lahko za primerjavo na Solaredgu ogleda podatke za sončno elektrarno v Kosezah na Novi cerkvi v Ljubljani v decembru 2020. Podatke o vremenu pa jemlje iz vremenske postaje Ljubljana - Bežigrad. Iz te primerjave se natančno vidi kaj najbolj omeji "pridelavo" elektrike na fotovoltaiki.
Fotovoltaična elektrarna ne pridela ničesar, ko je prekrita s snežno odejo. Snežni odeji na fotovoltaičnih panelih se bi bilo torej potrebno na vsak način izogniti, saj bi s tem pomembno zvišali pridelavo električne energije v celotnem mesecu. To bi lahko npr. storili z večjim naklonom fotovoltaičnih panelov (ki je za pridelavo elektrike v zimskih mesecih tako ali tako dobrodošel) in s kakšnim nanopremazom panela, da bi sneg sam čimhitreje zdrsnil iz panela, ali pa bi sneg fizično odstranili. Na srečo je bila povprečna najnižja dnevna temperatura v decembru 2020 samo en dan okoli -1,5 stopinje celzija med padanjem snega. Kar pomeni, da sneg ni pomrznil na podlagi in se ga da odstraniti, oz. sam takoj zdrsne iz podlage, če je ta pod primernim naklonom.
Druga najhujša ovira, ki omeji "pridelavo" elektrike je padanje snežink, tretja pa megla, pri kateri se ne vidi neba oz. 100 % oblačnost. Če oblačnost ni 100 % se "pridelava" elektrike v trenutku poviša.
Ob predpostavki, da zgradimo hišo z 80 m2 ogrevalne površine po najnovejših minimalnih zakonskih standardih. To po najnovejšem PURESu pomeni porabo 25 kwh / m2 za ogrevanje na leto. Pri čemer vzamemo, da se v taki stavbi ogreva zgolj tri mesece na leto (december, januar in februar (25x80)/3=666,66 kWh). V decembru torej za ogrevanje porabimo 667 kWh. Če imamo pri bajti še dva električna avtomobila s povprečno porabo 20 kWh / 100 km in da na dan v povprečju naredimo 50 km s posameznim avtomobilom, to pomeni dodatne porabe električne energije še cca. 620 kWh. Ostale porabnike zanemarimo. Skupaj torej porabe električne energije 1287 kWh. S 110 kW sončno elektrarno, ki bi v decembru pridelala 1100 kWh električne energije, bi torej z dodatnim 15 % šparanjem nekako prišli skozi. Ali, če bi npr. v december nesli še zalogo 100 kWh električne energije iz rabljene baterije Teslinega modela S, kar bo v prihodnosti zagotovo mogoče. Baterija za čez noč je tako ali tako potrebna. Smiselno bi bilo razmisliti tudi o ogromnem zalogovniku tople vode (npr. izolirani betonski rezervoar tople vode pod hišo 10 x 10 x 1 m), iz katerega se v najbolj temnem mesecu leta, decembru, črpa toplota. Še novembra imamo pri tako veliki sončni elektrarni energije za odmetavanje.
Največja omejitev je seveda gromozanska površina tako velike fotovoltaične elektrarne (110 kW elektrarna ima površino 550 m2, če vzamemo 200 W fotovoltaike / m2). Zagotovo se pa marsikaj splača ob visokih cenah električne energije in padanju cene fotovoltaike. Če ne drugega na račun inflacije in višanja plač. Ima pa seveda vsako tele svoje veselje in takrat se na debelino tošla pač ne gleda
To je to. Dobrodošli so komentarji