[suha]

V zadnjih mesecih se zaradi drage električne energije veliko govori o sončnih elektrarnah. Nasprotniki jim očitajo nezmnožnost pridelave električne energije pozimi, zaradi kratkih dnevov, oblačnosti in megle.

Tisti, ki imate sončne elektrarne, zanima me kakšna je učinkovitost sončne elektrarne pozimi? Predvsem me zanima podatek za Ljubljano in okolico, kjer živi četrtina prebivalstva Slovenije oz. več kot pol milijona ljudi, in je pozimi znana po megli, ki se lahko obrži tudi čez celoten december.

Iz spleta sem razbral podatek, da je učinkovitost sončne elektrarne pozimi cca. 10%. Vseeno me zanimajo vaše izkušnje. Če so izkušnje večletne, še toliko bolje. Kakšna je učinkovitost fotovoltaike na meglen dan?

Ker sezonski hranilniki električne energije nekako še niso izumljeni, sem razmišljal, da bi sončne elektrarne ob postavitvi enostavno predimenzionirali. Ob 10 % zimski učinkovitosti, bi jo predimenzionirali za faktor x10. Cena vata fotovoltaičnega panela je na Kitajskem borih 20 centov in zelo verjetno bodo te cene še padle. 

Povprečna velikost fotovoltaične elektrarne na Slovenskem je 11 kW. Če jo predimenzioniraš za faktor 10 je to 110 kW, kar pomeni investicijo 22.000 EUR, oz. recimo 50.000 EUR, da bo lažje računati. Če predpostavimo, da sta pri hiši dva električna avtomobila ter toplotna črpalka za ogrevanje bi se tudi ta investicija hitro povrnila. 

"Malenkost" velike površine 110 kW sončne elektrarne zaenkrat zanemarimo. Zanemarimo tudi dovoljenja elektra za priklop, saj bi se šli samooskrbo. 

[mirator]

Podatek o izkušnjah obstoječih PVE je vsekakor dobrodošel.
Kar pa se tiče razmišljanja o predimezioniranju pa žal ne pije vode.
Prvič, hranilniki el. energije so že izumljeni. Problem pa je, da bi za shranjevanje takšne količine energije bili veliki kot ena 10 nadstropna stolpnica ali mogoče še več.
Drugič za moč 110 kW bi potreboval ca 293 sončnih modulov po 375 Wp, kar v praksi pomeni več kot 300 m2 površine,
Tretjič, za takšno moč bi moral dimenzionirati tudi kable, pa el. razdelilnike itd,
Četrtič bi za takšno moč moral biti registriran za proizvajalca el. energije.
So pa moči, ki si jih navedel pravzaprav moči, ki jih daješ v omrežje in za njih tudi pridobiš elektroenergetsko soglasje. Poleti torej daš več, pozimi pa manj izračunaš pa povprečno letno oddajo sončne energije.

[suha]

Se strinjam, da so sezonski hranilniki izumljeni, samo tako kot si ugotovil, niso praktični, pa še bistveno dražji so od tega da bi za faktor x10 predimenzioniral sončno elektrarno.

300 m2 površine bi nekako lahko speljali, če bi na parceli s fotovoltaičnimi paneli pokrili vse kar ima streho, pa še malo samostoječih dodali. Pa kot pravim, dajmo to površino zaenkrat zanemarit.

Šlo bi se pa za otočno samooskrbno elektrarno. Torej razne uradne registracije odpadejo. Cilj, pa je, da pozimi pridobim ravno toliko elektrike kot izven zime. Le da pozimi pridobiva elektriko 10x več panelov. Se pravi so instalacije in razdelilniki približno isti, kot za 11 kW sončno elektrarno, razen morda nosilcev fotovoltaičnih panelov. Zato pa sem podvojil ceno investicije iz 22.000 EUR na 50.000 EUR.

[mirator]

Saj te razumem. Ti bi pač rad bil neodvisen od javnega omrežja. Samo problem je, da ti bo 300 panelov poleti dajalo moč 110 kWp, pozimi pa 11 kWp. In kako boš reguliral, da boš imel skozi vse leto približno enako moč? S preklapljanji št. panelov?
Ne vem, kaj si po poklicu, vendar brez elektrotehniškega znanja si ne predstavljam potem obratovanja in vzdrževanja PVE.

[suha]

Če je to edini problem, potem bi se ga v skrajnem primeru res dalo reševat z vklaplanjem stikal. Pa verjamem, da obstaja boljša rešitev.

Bolj me zanima učinkovitost panela v najslabših pogojih. Kakšen teden najhujše megle bi se dalo pokriti tudi z baterijo, več pa ne.

[Zaspanc]

Razmerje na jugovzhodu je prekopalca 1:4 če bi postavil na zimski naklon (bolj strmo), do 1:5 pri položnejši postavitvi, na mesečnem nivoju.
Seveda pa pridejo dnevi ko "niti za luč" ne naredi (sneg, megla, dež...) in tudi 10kratnik ne bi zvozil dneva brez odrekanja večjim porabnikom. 
LJ z meglo je najbrž občutno slabše. 
110kW postavit za 50k€ pa tudi dvomim da bo šlo...

[mucek]

Je bolj smiselno en energy storage narediti ranga par 10 kWh in polniti ponoci v nizki tarifi, prazniti pa podnevi. No, vsaj taki so moji plani, trenutno se ne vem, je sonca dovolj (prevec). Imam pa 3.1 kW panelov, 15 kWh aku in 5 kW inverter.

Lp, G

[spirou]

Ni direktna primerjava, ampak osnova je pa dovolj podobna... Na skoraj vsakem avtodomu paneli večino časa ne pridelajo nič. Ker za to ni potrebe, ko avtodom ni v uporabi in porabnikov ni. Lahko bi rekli, da je večino časa predimenzioniran sistem, kot v tem hipotetičnem primeru. In ni nobene potrebe po izklapljanju. Paneli pač stojijo in ne delajo nič.

Jaz bi razmišljal prej o nekem relativno majhnem hranilniku, ki bi stal med DC in AC delom, da pokrije najbolj nujno nočno porabo. Več kot 3x predimenzioniranje ima zelo vprašljivo smiselnost po mojem mnenju.

[pametnjakovic]

Ti povem dejanske izkušnje, Lj kotlina:


Julija 1kW elektrarna naredi v enem sončnem dnevu cca 10 kWh
Na meglen dan v Lj naredi 0.25 kWh. Skoraj nič.

Takih dni je bilo v Lj za praktično cel november in december. Januar po drugi strani je bil zelo sončen.

Realne podatke si poglej na sunnyportal.

V povprečju cele slovenije naredijo vse SE v zimskih mesecih (dec, jan, feb) samo približno 30% elektrike kot v poletnih (jun, jul, avgust). 70% manj torej. Če ne verjameš, si-stat energija je vir.

Če bi se šli resno bi se bolj kot elektriko splačalo shraniti toploto. To se da za manj kot 1€/kWh na veliki skali.

PS.: Predimenzioniranje ima po mojem smisel nekje do 3x, kot pravi spirou. Je pa potem velik del proizvedene energije "neuporaben višek" (+ elektrika ima 3x tolikšen okoljski odtis kot ga obljubljajo)

[suha]

Če imaš 110 kW sončno elektrarno, to potem pomeni 27,5 kWh (110 x 0,25 kWh). To pa že je nekaj za en dan.

Seveda, hranilnik za nočne potrebe absolutno. Problem je sezonski hranilnik preko celotne zime ali recimo vsaj za en mesec. Sčasoma bo verjetno tudi to na voljo, ko bodo na trgu rabljene baterije električnih avtomobilov. Aampak prej kot v 10 letih tega najbrž ni za pričakovati.

Je pa evolucija investicijske točke preloma fotovoltaike zanimiva. Medtem, ko je bilo pred 10 leti nepredstavljiva postavitev fotovoltaične elektrarne brez subvencije, danes vse več ljudi razmišlja v smer otočnih sončnih elektrarn, ko dobijo zavrnjeno soglasje za postavitev fotovoltaike s strani elektra. Samo da bo nekaj...

Kot sem napisal, je cena vata fotovoltaike na Alibabi 20 centov. 11 kW fotovoltaičnih panelov stane dobrega dva jurja, kar ni za nas vse skupaj nič.

Predimenzioniranje otočnih sončnih elektrarn je torej po mojem mnenju zgolj še vprašanje cene električne energije. Če bo šla ta še konkretno gor, bo tako predimenzioniranje postalo standard. Sploh če bodo pri hiši veliki porabniki kot sta npr. električna avtomobila in toplotna črpalka. Razen, če vsega skupaj ne prehitijo izrabljene baterije električnih avtomobilov, kamor bi se dalo shranit vso elektriko za cca. mesec dni, pri čemer bi bilo fotovoltaiko še vedno potrebno predimenzionirat za 300 %.

---

Zanimiva je švicarska logika. Za črpalno hidroelektrarno z močjo 20 GWh so plačali 2,2 milijarde EUR. Eni pravijo, da se edino tak hranilnik splača. Pa se res?

https://oe.finance.si/9001783/Svicarji-s...-velikanko

Kaj pa če za teh 2,2 miliarde EUR država časti sončno elektrarno svojim državljanom? Za 2.2 milijarde po kitajski ceni 20 centov na Vat fotovoltaike, dobimo 55 milijonov kvadratnih metrov fotovoltaike, ob predpostavki, da se v povprečju da na kvadratni meter montirat 200 vatov fotovoltaike.

Sicer je bila celotna površina slovenskih streh s parkirišči in degradiranimi območji vred ocenjena na 282,9 milijona kvadratnih metrov v naslednji študiji: https://www.podnebnapot2050.si/wp-conten...veniji.pdf

[tona gas]

suha, ne glej na ceno pri alibabi,zračunaj si ceno ,ki te bo koštala od alibabe naprej?
Potem pa še vse ostalo samo podkonstrukcija optimizatorji ter kablovje to ceno do inverterja zračunaj pa povej na kolko si prišel?

[vrzislo]

Suha
Ob zelji po samozadostnosti in of grid pride v poštev samo montaza panelov na sledljive stebre, ki se bodo vrteli toliko, da pokrijejo dnevno potrebo, ter eventualno baterij za 3 dni.
Upoštevati seveda najmanjši donos v letu.
Ob želji vse na elektriko (tudi ogrevanje in prevoz) upoštevaj porabo od 100 do 150 kWh dnevno v decembru. Za kar je treba bistveno več kot 100kWp SE. 
Se ne poplača pri trenutnih moznostih priklopa Net metering.

[ivank_]

Off grid in baterijski zalogovnik, tehnika to omogoča, finančno je pa zelo daleč, da bi se izplačalo.
Razen za gorske koče, ki so odprte samo poleti in še tu je elektrike bolj po meri.

[Fery]

S čim vse se ljudje ne ukvarjajo!?
Država ti časti, da imaš lahko, s 13 k evrsko investicijo in 25 evrsko položnico, dovolj štroma za dva EV, TČ in ves ostali štrom kar ga rabiš.

Zdaj pa računaj, koliko časa rabiš, da prideš na tvojo matematiko. Ki, seveda, ni 50 k evrov, ampak 75 k€ in gor. Če spraviš 110 kWp skupaj za 75 tisoč evrov, nisi samograditelj, ampak že diler teh zadev. Drugače ni šans.

Brez ene samcate baterije. Ki bi jih spet rabil mnogo. Tudi pri taki moči panelov. Pozimi zna biti tudi teden ali več popolnoma nič. Zdaj pa kalkuliraj.

[pametnjakovic]

Tole kar je Fery napisal poudarjam še enkrat:
"Pozimi zna biti tudi teden ali več popolnoma nič."

To ni mit in 100% drži. Se ne dogaja samo v Lj. Za tak primer rabiš rezervni vir in je bolje da ti tisto dela npr. 10% časa, kot da za tako stvar ki se zgodi 1x na leto dimenzioniraš celotno elektrarno.

Da imaš rezervni vir je na neki točki tudi okoljsko bolj sprejemljvo. Čez palec, za vir vzamem tole računaj da ima 10x predimenzionirana SE emisije nekje 480 g/kWh. 3x predimenzionirana + 10% elektrike iz dizla pa cca 200 g/kWh...