Hi, danilatin
Pozdravljeni,
pred časom sem se lotil hidroizolacije vkopanih delov hiše in temelja ter hkrati drenaže okrog hiše. Po forumih sem našel nekaj podatkov, vsekakor pa ne vsega kar me je zanimalo, tako da sem se odločil spisati moje izkušnje ter probleme na katere sem naletel tekom sanacije, da morda komu pride prav kot bi pred pol leta meni.
Za dodatne odgovore bom na voljo - upam.
Torej, sanacije sem se lotil na starejši hiši, stari cca 45 let. Problem z vlago sem imel v enem prostoru ki je bil polovično vkopan v zemljo, je pa res, da se je na tisto mesto leta in leta stekala vsa voda iz 160m2 velike strehe...torej na tisoče in tisoče litrov...
Prvi korak sanacije je bil seveda odvseti vso vodo v cca 30m oddaljeno ponikovalnico velikosti cca 2-3m2, od tega je 20m cevi ki vodi do tja perforirane in obsute s drenažnim peskom 16-32mm ter vse skupaj zavito v filc. Vse skupaj je speljano tako daleč zato, ker sem na ilovnatem terenu, in ponikovalnica slabo požira, sedaj pa ima narejen preliv po travniku ki visi stran od hiše.
Naslednji korak je bil odkop hiše. Tega smo se lotili z manjšim bagerjem, mislim da cca 1,7T, kateri mi je res lepo in natančno naredil jarek. Lotil sem se vsake strani hiše posebej, in ne vsega skupaj zaradi bojazni da bi se kaj "spodmaknilo".
Kar se globine jarka tiče, smo šli do globine temelja. Torej če je temelj npr 50cm globok, smo šli do te globine, da se je cel temelj "odkril".
Jarek svetujem da je cca 60-80cm širok, drugače je res pasje težko delati v njem, posledično me je tudi močno zagrabil išias (kasneje pri polaganju izotekta).
Vso staro smolo, ki je bila na stenah sem odstranil in sicer z nekakšnim doma narejenim nožem (spredaj močno rezilo, na 60cm dolgem ročaju). Ko je bila smola v večini na tak način odstranjena, sem se sten lotil še s kotno brusilko, ter jih zbrusil z diamantno šajbo (za par eurov, kitajsko) da je bilo vsaj npr 80% stene čisti beton, zelo malo ostankov smole.
Kasneje mi je bilo žal, da je bager kopal čisto do stene, saj mi je na veliko mestih poškodoval horizontalno hidroizolacijo, ki je bila že v tako ali tako slabem stanju. Pri nadaljnih odkopih sem ga prosil, da se je tega mesta izogibal, pa sem raje sam na roke očistil mesto stičišča med plato in steno (vmes omenjena HI).
Ker je bil temelj v slabem stanju, kot vidite iz priloženih slik, sem vse skupaj močno očistil s tlačnim čistilnikom (štrajfiks), ampak ni za pretiravat, ker je potem čuda vode v jarku, sploh v primeru ilovice kot je pri meni.
Nato sem se lotil fršolunge ob temelju, saj sem se temelj odločil obliti z betonom. Tukaj je res pomembno, da je fršolunga karseda vodoravno nameščena in s konstantnim odmikom od STENE! Vse to kasneje pride močno prav pri polaganju izotekta, v nasprotnem primeru nam za "zateguje" v eno ali drugo smer. Magar če je ponekod treba prevej bolj obliti temelj, se splača imeti vse naravnost, v vaservago, pravokotno itd...uglavnem lepe geometrijske oblike
Višina fršolunge se mi je najbolje obnesla da je bila nekaj cm POD višino horizontalne HI, torej nekaj cm POD stikom med plato in steno. Nujno je, da z betonom ne zalijemo horizontalne HI, saj jo bomo morali kasneje spojiti z vertikalno HI.
V beton sem dajal mrežo debeline 7-8mm, okenca cca 10x10 se mi zdi, kar sem pač dobil pri enem gradbeniku kot ostanke. Fršolungo je treba močno opreti s količki, da je kasneje ob zalivanju ne razrine. Nato pride na vrsto zalivanje.
Zaliti beton zgoraj oblikujemo v "strehco" z naklonom stran od hiše seveda, da bo morebitna voda lažje odtekala.
Vidim da mi slike obrača ležeče... kakorkoli... nadaljujmo
Stari del cokla, sem odstranil v vodoravnih linijah z višinskimi prehodi glede na padec terena okrog hiše. Stvar je enostavna, zarežeš s fleksarico do globine ometanega in odstraniš s štemarico.
Kjer sem prišel do ceglov, sem potem vrgel špric (0-4mm pesek za malto v mešanici 2:1 s cementom, mogoče celo malo več cementa, po občutku..lepo se mora prijeti ko vržeš, gostota mešanice pa naj bo podobno kot masa za palačinke. Nato pomakaš zidarski žlico, in močno vržeš ob steno...po parih metrih dobiš občutek in stvar leti.). Ko se je špric posušil sem te dele stene zaribal z mivko (mešanica mivke s cementom 1:1, gostota kot za malto, zaribava se najlažje s kosom stiroporja).
Kar se potem tiče horizontalne HI sem se do nje kar težko "dokopal" preko stare smola. Namreč tja je steklo večina smole s katero so v preteklosti oblivali stene, zato so bile tam kar kepe. Najlažje je šlo s 230mm diamantno šajbo za taveliko fleksarco, da sem enostavno horizontalno zarezal tik nad horizontalno HI, in potem previdno s kladivom in izvijačem zbijal stran smolo. Decimeter po decimeter mi je uspelo večino stare HI dobiti na plano.
Po cca 14 dneh od betoniranja sem odstranil fršolungo. Nato sem počakal še kakšen teden da se je beton zgoraj na poševnini malo osušil. Potem sem na to poševnino z valjčkom in čopičem obilno nanesel ibitol ter počakal 1 dan da se je posušil. Naslednji korak je bil varjenje cca 20cm širokih trakov na to poševnino in spajanje le teh s staro horizontalno HI. Tako sem jo "podaljšal ven" da jo bo kasneje lažje spojiti z novo vertikalno HI.
Svetujem da si izdelate tudi neko kvazi streho za zaščito proti dežju, drugače vreme nonstop nagaja, s streho pa se da delati tudi med dežjem.
Jaz sem kar v steno hiše privijačil lesene španglje, na kar sem potem poimproviziral pritrditev UV odpornega polivinila.
Na podaljšano horizontalno HI sem kot naslednji korak v kot zabetoniral manjšo muldo, pod kotom cca 45°z namenom da se tam izotekt ne bo preveč lomil. Hkrati sem popolnoma vse robove novega betonas kotno brusilko obrezal, ravno tako da sem dobil kote z npr 2x 45°namesto 90° kjer bi se izotekt ponovno preveč lomil. Enako sem naredil na kotih sten od hiše. Kar se tiče betona bi bilo smiselno dodati kotnike v samo fršolungo pred betoniranjem, da ni potrebno potem rezati po celotni razdalji, ampak se da tudi to...mene je preveč basal čas da bi se ukvarjal še s tem.
S tem je načeloma vse pripravljeno za polaganje vertikalne HI. Torej stene morajo biti ravne, kakšne luknje ipd zaribane z mivko, pripravljeni robovi in koti da niso preostri ampak postopni...nato se celotna površina premaže z ibitolom, z izjemo podaljškov iz izotekta ki smo jih navarili nekaj korakov nazaj.
Po enem dnevu sušenja se lotimo polaganja izotekta.
Sam sem izbral fragmatov V4, malo mi je morda žal da nisem kupil raje T4 ki je močnejši, ampak mislim da bo tudi ta OK. Polagamo od spodaj navzgor in sicer si trak odrežemo na dolžino, nato ga zvijemo v zvitek ter ga med polaganjem sproti odvijamo ter tiščimo ob steno. Za to delo morata biti nujno dva (bom kasneje dodal slike). Zdej nekih mišic pri nas nimamo v genih, tako da je bilo lažje in bolj kvalitetno položeno če sem trakove rezal na širino 0,5m. Malo več izotekta gre tako ampak je položen res kvalitetneje. Posebno pozornost namenimo stiku med vertikalno HI in prej nalepljenimi podaljški horizontalni HI ki gleda izpod mulde. Ker so le ti dovolj široki je precej enostavno spojiti skupaj oboje.
Izotekt se vari najbolje ko je jeklenka polna plina, takrat ima plamen res moč. Ne pozabiti na primeren regulator pretoka plina (10kg/h) in tavelik brener, ne ga s kakšnimi malimi srat. Izotekta ne preveč pregrevati, načeloma samo toliko, da rata površinsko tekoč, medtem ko se pa ob pritisku na steno ne lepi na roke. Aja roke nujno zaščitene s heavy duty usnjenimi rokavicami, jaz osebno prisegam na varilske z dolgimi rokavi itd. Tam kjer se stopljena smola dotakne kože, kože ni več...
No med segrevanjem izotekta kot sem že omenil le tega počasi in enakomerno odvijamo navzgor po steni, tisti ki nam pomaga naj nujno neprestano pritiska/gladi z rokavicami izotekt ob steno na že položenem delu, sledi naj uglavnem zvitku.
Jaz osebno sem se najprej lotil kotov hiše, nato ravnih delov. Povsod naj bo preklop bitumenskih trakov (izotekta) vsaj 10-15cm. Raje več kot manj. Predno gremo na sosednji trak, moramo že položenega "zalizati z zidarsko žlico" t.i. kelo. Položen trak rahlo pogrejemo po robu, ravno toliko da se malo stopi, hkrati moramo imeti močno segreto kelo. Nato enostavno zaližemo rob traku ob steno. Šele ko je to narejeno gremo na polaganje traku ki bo 10-15cm prekrival tega zalizanega.
Po končanem polaganju izotekta sem se lotil betonske posteljice, torej podna, po katerem bo odtekala morebitna voda, ki pride v drenažni jarek.
Cca 20cm pod posteljico in po steni iz zemlje od jarka sem prej napel/položil filc 200g. S tem preprečimo vstop zemljini v našo končno drenažo, saj bi jo zemlja dokaj hitro zamašila.
Armatura v betonski posteljici pomoje ni preveč pomembna, sem pa dal nekaj železja noter, predvsem ostankov. Beton je debel cca 5-10 cm odvisno od mesta, kje je več kje pač manj. Kar je važno je, da ima posteljica stalen padec 1% okrog in okrog hiše. Že pred samim posegom se je dobro odločiti na katero mesto se bo voda stekala in pametno je da se od tistega mesta potem steka tudi stran od hiše, jaz sem jo naprimer odvedel v bližnjo manjšo ponikalnico ki je bila prvotno mišljena za drug namen, ampak sedaj ni v uporabi zaradi slabega požiranja vode...Teh nekaj litrov od drenaže okrog hiše bo že požrla, ne požre pa npr 80m2 strehe od drvarnice.
Kakorkoli, ko se je beton posteljice strdil sem ji naredil še stranske mulde, da bo voda res tekla samo po sredini tega "kanala".
filc:
posteljica:
mulda:
pred časom sem se lotil hidroizolacije vkopanih delov hiše in temelja ter hkrati drenaže okrog hiše. Po forumih sem našel nekaj podatkov, vsekakor pa ne vsega kar me je zanimalo, tako da sem se odločil spisati moje izkušnje ter probleme na katere sem naletel tekom sanacije, da morda komu pride prav kot bi pred pol leta meni.
Za dodatne odgovore bom na voljo - upam.
Torej, sanacije sem se lotil na starejši hiši, stari cca 45 let. Problem z vlago sem imel v enem prostoru ki je bil polovično vkopan v zemljo, je pa res, da se je na tisto mesto leta in leta stekala vsa voda iz 160m2 velike strehe...torej na tisoče in tisoče litrov...
Prvi korak sanacije je bil seveda odvseti vso vodo v cca 30m oddaljeno ponikovalnico velikosti cca 2-3m2, od tega je 20m cevi ki vodi do tja perforirane in obsute s drenažnim peskom 16-32mm ter vse skupaj zavito v filc. Vse skupaj je speljano tako daleč zato, ker sem na ilovnatem terenu, in ponikovalnica slabo požira, sedaj pa ima narejen preliv po travniku ki visi stran od hiše.
Naslednji korak je bil odkop hiše. Tega smo se lotili z manjšim bagerjem, mislim da cca 1,7T, kateri mi je res lepo in natančno naredil jarek. Lotil sem se vsake strani hiše posebej, in ne vsega skupaj zaradi bojazni da bi se kaj "spodmaknilo".
Kar se globine jarka tiče, smo šli do globine temelja. Torej če je temelj npr 50cm globok, smo šli do te globine, da se je cel temelj "odkril".
Jarek svetujem da je cca 60-80cm širok, drugače je res pasje težko delati v njem, posledično me je tudi močno zagrabil išias (kasneje pri polaganju izotekta).
Vso staro smolo, ki je bila na stenah sem odstranil in sicer z nekakšnim doma narejenim nožem (spredaj močno rezilo, na 60cm dolgem ročaju). Ko je bila smola v večini na tak način odstranjena, sem se sten lotil še s kotno brusilko, ter jih zbrusil z diamantno šajbo (za par eurov, kitajsko) da je bilo vsaj npr 80% stene čisti beton, zelo malo ostankov smole.
Kasneje mi je bilo žal, da je bager kopal čisto do stene, saj mi je na veliko mestih poškodoval horizontalno hidroizolacijo, ki je bila že v tako ali tako slabem stanju. Pri nadaljnih odkopih sem ga prosil, da se je tega mesta izogibal, pa sem raje sam na roke očistil mesto stičišča med plato in steno (vmes omenjena HI).
Ker je bil temelj v slabem stanju, kot vidite iz priloženih slik, sem vse skupaj močno očistil s tlačnim čistilnikom (štrajfiks), ampak ni za pretiravat, ker je potem čuda vode v jarku, sploh v primeru ilovice kot je pri meni.
Nato sem se lotil fršolunge ob temelju, saj sem se temelj odločil obliti z betonom. Tukaj je res pomembno, da je fršolunga karseda vodoravno nameščena in s konstantnim odmikom od STENE! Vse to kasneje pride močno prav pri polaganju izotekta, v nasprotnem primeru nam za "zateguje" v eno ali drugo smer. Magar če je ponekod treba prevej bolj obliti temelj, se splača imeti vse naravnost, v vaservago, pravokotno itd...uglavnem lepe geometrijske oblike
Višina fršolunge se mi je najbolje obnesla da je bila nekaj cm POD višino horizontalne HI, torej nekaj cm POD stikom med plato in steno. Nujno je, da z betonom ne zalijemo horizontalne HI, saj jo bomo morali kasneje spojiti z vertikalno HI.
V beton sem dajal mrežo debeline 7-8mm, okenca cca 10x10 se mi zdi, kar sem pač dobil pri enem gradbeniku kot ostanke. Fršolungo je treba močno opreti s količki, da je kasneje ob zalivanju ne razrine. Nato pride na vrsto zalivanje.
Zaliti beton zgoraj oblikujemo v "strehco" z naklonom stran od hiše seveda, da bo morebitna voda lažje odtekala.
Vidim da mi slike obrača ležeče... kakorkoli... nadaljujmo
Stari del cokla, sem odstranil v vodoravnih linijah z višinskimi prehodi glede na padec terena okrog hiše. Stvar je enostavna, zarežeš s fleksarico do globine ometanega in odstraniš s štemarico.
Kjer sem prišel do ceglov, sem potem vrgel špric (0-4mm pesek za malto v mešanici 2:1 s cementom, mogoče celo malo več cementa, po občutku..lepo se mora prijeti ko vržeš, gostota mešanice pa naj bo podobno kot masa za palačinke. Nato pomakaš zidarski žlico, in močno vržeš ob steno...po parih metrih dobiš občutek in stvar leti.). Ko se je špric posušil sem te dele stene zaribal z mivko (mešanica mivke s cementom 1:1, gostota kot za malto, zaribava se najlažje s kosom stiroporja).
Kar se potem tiče horizontalne HI sem se do nje kar težko "dokopal" preko stare smola. Namreč tja je steklo večina smole s katero so v preteklosti oblivali stene, zato so bile tam kar kepe. Najlažje je šlo s 230mm diamantno šajbo za taveliko fleksarco, da sem enostavno horizontalno zarezal tik nad horizontalno HI, in potem previdno s kladivom in izvijačem zbijal stran smolo. Decimeter po decimeter mi je uspelo večino stare HI dobiti na plano.
Po cca 14 dneh od betoniranja sem odstranil fršolungo. Nato sem počakal še kakšen teden da se je beton zgoraj na poševnini malo osušil. Potem sem na to poševnino z valjčkom in čopičem obilno nanesel ibitol ter počakal 1 dan da se je posušil. Naslednji korak je bil varjenje cca 20cm širokih trakov na to poševnino in spajanje le teh s staro horizontalno HI. Tako sem jo "podaljšal ven" da jo bo kasneje lažje spojiti z novo vertikalno HI.
Svetujem da si izdelate tudi neko kvazi streho za zaščito proti dežju, drugače vreme nonstop nagaja, s streho pa se da delati tudi med dežjem.
Jaz sem kar v steno hiše privijačil lesene španglje, na kar sem potem poimproviziral pritrditev UV odpornega polivinila.
Na podaljšano horizontalno HI sem kot naslednji korak v kot zabetoniral manjšo muldo, pod kotom cca 45°z namenom da se tam izotekt ne bo preveč lomil. Hkrati sem popolnoma vse robove novega betonas kotno brusilko obrezal, ravno tako da sem dobil kote z npr 2x 45°namesto 90° kjer bi se izotekt ponovno preveč lomil. Enako sem naredil na kotih sten od hiše. Kar se tiče betona bi bilo smiselno dodati kotnike v samo fršolungo pred betoniranjem, da ni potrebno potem rezati po celotni razdalji, ampak se da tudi to...mene je preveč basal čas da bi se ukvarjal še s tem.
S tem je načeloma vse pripravljeno za polaganje vertikalne HI. Torej stene morajo biti ravne, kakšne luknje ipd zaribane z mivko, pripravljeni robovi in koti da niso preostri ampak postopni...nato se celotna površina premaže z ibitolom, z izjemo podaljškov iz izotekta ki smo jih navarili nekaj korakov nazaj.
Po enem dnevu sušenja se lotimo polaganja izotekta.
Sam sem izbral fragmatov V4, malo mi je morda žal da nisem kupil raje T4 ki je močnejši, ampak mislim da bo tudi ta OK. Polagamo od spodaj navzgor in sicer si trak odrežemo na dolžino, nato ga zvijemo v zvitek ter ga med polaganjem sproti odvijamo ter tiščimo ob steno. Za to delo morata biti nujno dva (bom kasneje dodal slike). Zdej nekih mišic pri nas nimamo v genih, tako da je bilo lažje in bolj kvalitetno položeno če sem trakove rezal na širino 0,5m. Malo več izotekta gre tako ampak je položen res kvalitetneje. Posebno pozornost namenimo stiku med vertikalno HI in prej nalepljenimi podaljški horizontalni HI ki gleda izpod mulde. Ker so le ti dovolj široki je precej enostavno spojiti skupaj oboje.
Izotekt se vari najbolje ko je jeklenka polna plina, takrat ima plamen res moč. Ne pozabiti na primeren regulator pretoka plina (10kg/h) in tavelik brener, ne ga s kakšnimi malimi srat. Izotekta ne preveč pregrevati, načeloma samo toliko, da rata površinsko tekoč, medtem ko se pa ob pritisku na steno ne lepi na roke. Aja roke nujno zaščitene s heavy duty usnjenimi rokavicami, jaz osebno prisegam na varilske z dolgimi rokavi itd. Tam kjer se stopljena smola dotakne kože, kože ni več...
No med segrevanjem izotekta kot sem že omenil le tega počasi in enakomerno odvijamo navzgor po steni, tisti ki nam pomaga naj nujno neprestano pritiska/gladi z rokavicami izotekt ob steno na že položenem delu, sledi naj uglavnem zvitku.
Jaz osebno sem se najprej lotil kotov hiše, nato ravnih delov. Povsod naj bo preklop bitumenskih trakov (izotekta) vsaj 10-15cm. Raje več kot manj. Predno gremo na sosednji trak, moramo že položenega "zalizati z zidarsko žlico" t.i. kelo. Položen trak rahlo pogrejemo po robu, ravno toliko da se malo stopi, hkrati moramo imeti močno segreto kelo. Nato enostavno zaližemo rob traku ob steno. Šele ko je to narejeno gremo na polaganje traku ki bo 10-15cm prekrival tega zalizanega.
Po končanem polaganju izotekta sem se lotil betonske posteljice, torej podna, po katerem bo odtekala morebitna voda, ki pride v drenažni jarek.
Cca 20cm pod posteljico in po steni iz zemlje od jarka sem prej napel/položil filc 200g. S tem preprečimo vstop zemljini v našo končno drenažo, saj bi jo zemlja dokaj hitro zamašila.
Armatura v betonski posteljici pomoje ni preveč pomembna, sem pa dal nekaj železja noter, predvsem ostankov. Beton je debel cca 5-10 cm odvisno od mesta, kje je več kje pač manj. Kar je važno je, da ima posteljica stalen padec 1% okrog in okrog hiše. Že pred samim posegom se je dobro odločiti na katero mesto se bo voda stekala in pametno je da se od tistega mesta potem steka tudi stran od hiše, jaz sem jo naprimer odvedel v bližnjo manjšo ponikalnico ki je bila prvotno mišljena za drug namen, ampak sedaj ni v uporabi zaradi slabega požiranja vode...Teh nekaj litrov od drenaže okrog hiše bo že požrla, ne požre pa npr 80m2 strehe od drvarnice.
Kakorkoli, ko se je beton posteljice strdil sem ji naredil še stranske mulde, da bo voda res tekla samo po sredini tega "kanala".
filc:
posteljica:
mulda:
