Gradnja in obnova > Energijski viri
Solinterra, sistem plusenergijske hiše

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
Solinterra, sistem plusenergijske hiše
#1
Tole se meni vidi povsem noro, zemeljski hranilnik v obliki betonske temeljne plošče. Hlajenje z zemeljskim kolektorjem na globini 1,5m okrog hiše.
https://deloindom.delo.si/zidane/nove-hi...icni-nacin
Nič ni o izvedbi stene oziroma izolaciji, brušena opeka; kaj je pa to?
Brez cevi v tleh, samo na zunanji strani stene.

Moja razlaga za pozimi, masivne stene, kamin in štedilnik na drva. S cevmi pod streho hladiš zemeljski kolektor okrog hiše. Da bi se kaj konkretno pogrel iz zalogovnika pod hišo ???? nima nobene pametne akumulacije.
Poleti iz zemlje hladiš stene, ampak cevi samo prislonjene na steno?? razen če jih zamečejo z malto.. Ampak, toplotna akumulacija zemlje je brez ledu premajhna.

In kje je tu plusenergijskost???
#2
Predvidevam, da si že sam pogugla "Solinterra" in ugotovil, da to trži Dulc d.o.o. Robert Dulc, lastnik bajte s tvojega linka je bil ustanovitelj podjetja in direktor.
#3
O tej solinterri smo že večkrat razpravljali na forumu, na primer:
https://www.podsvojostreho.net/forum/sho...#pid704852

Bil sem na predstavitvi par let nazaj.
Ideja je v tem, da se v lupino v tistih ceveh po celi zunanjosti hiše spušča okoli 18 stopinj iz zemeljskega kolektorja pod hišo, zato se v notranjosti dogreva (ali poleti hladi) samo na razliko iz 18 do željenih 22-23, pač kot da bi živel nekje, kjer je večnih 18. Zato tudi ne govori o izolaciji, ker ta potem ni pomembna.
Ta zemeljski kolektor pa se v poletnem času "nabilda" s pomočjo sončnih kolektorjev iz strehe.

Moje mnjenje: prekomplicirana in predraga izvedba. Samo poglejte tista instalacijska čreva na mojih slikah... Tudi to krmiliti ni enostavno.
Dulc je pač instalater in entuzijast, pa je to sam zase naredil (s tem je cena vložka drugačna kot bi bila za koga drugega, pa to je vzel tudi kot hobi verjetno, ker ga zadeva veseli), dvomim pa, da jih je veliko ostalim instaliral.


p.s. Če se ne motim, je bilo govora o ceni blizu 20k€, za ta denar pa dobiš druge, bolj enostavne sisteme.
Sicer naj bi bila letna cena za ogrevanje potem, ko je zadeva enkrat postavljena enaka nič oz. minimalna (poraba obtočnih črpalk).
Spomnim se tudi, da se je pritoževal, da EKO sklad ne priznava subvencije za ta princip ogrevanja.
#4
Dejstvo da je v hiši vgrajen štedilnik na drva in kamin, pove vse...
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne http://www.klimasapo.si
#5
Od 18 do "običajnih" 22 je še vedno neka razlika, ki jo je treba v kurilni sezoni nadomestit. Tak da ono njegovo "štedilnik in kamin imam za gušt" je najbrž treba malo z rezervo vzet.

Izolacija po mojem vseeno je pomembna, čeprav, kolikor sem si zdaj ogledal njihovo spletno stran oni govorijo o "temperaturni barieri" ter "sorazmerno tanjši izolaciji zunanjih sten, s tem pa pridobitvi količine uporabnih površin". Kar se mi zdi sporno ker izolacijo tako plasiraš navzven in s tem ne izgubiš uporabnih površin v hiši (samo zunanji gabariti so nekaj večji), efekt izolacije pa je najbrž v vsakem primeru zelo zaželen. Če zajezim toplotni tok navzven, potem energija bolj prehaja navznoter, v ovoj objekta. Takšna je vsaj konvencionalna logika.
#6
Saj nekaj izolacije ima zunaj, ni pa to ranga 20cm kot pri pasivnih hišah.
Če je zunaj 18°C (recimo v maju ali septembru), hiš ne ogrevamo, zadoščali naj bi notranji dobitki.

Sam v bistvu dvomim, da v drugi polovici zime dobiva 18°C iz kolektorja pod hišo, kljub njegovi izolaciji in poletnemu bildanju iz sončnih kolektorjev. Mislim, da tu pade zadeva, zato kamin.
#7
Se strinjam, da t.i. temperaturna bariera predstavlja - bariero. Ampak ta bariera s padcem zunanje temperature postaja vedno bolj energetsko potratna. In potem je odlična izolacija še vedno dodana vrednost. Ker po mojem u stvari še vedno gre za stensko gretje, pa čeprav se temu reče bariera. Tako vsaj jaz vidim zadevo.
#8
Vse skupaj je en velik lari fari. Pred 15 leti sem sodeloval pri projektu pasivne hiše na dolenjskem (Dečja vas pri Ambrusu)
Hiša je postavljena v stilu kmečke hiše z 40cm izolacijskim ovojem, 20 cm, stiropor, 20 cm tervol, zidana klasično s ceglom, skupna debelina sten cca 80cm, v notranjosti glineni ometi, povsod samo stensko gretje...
Ogrevanje: 40.000L vkopana cisterna in polje sončnih kolektorjev.
Ni problem hramba energije, problem so izgube samega hranilnika. Cisterna, se mu je namreč od lastnih izgub do prehoda leta ohladila na za ogrevanje neuporabno temperaturo. Investitor je tako vložil v polovično delujoč sistem ogrevanja 86k€.
Sistem je sicer dobro zastavljen, niso pa računali na tako velike izgube hranilnika, katerih tudi 1m debela izolacija ni preprečila.

Podobna zgodba je tukaj, kjer gre za temperaturno bariero. Če je ta realno v povprečju ogrevalne sezone res 18°C je še vedno potrebno dogrevanje za npr. 4°C.
Vse lepo in prav, je pa potrebno vedeti, da toploti ne moreš določati smeri, kar pomeni, da s šporhetom in kaminom ne ogrevaš samo hiše, ampak tudi temp. bariero.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne http://www.klimasapo.si
#9
Posredno po mojem toploti vseeno lahko določaš smer. Kakor hitro zajeziš prestop toplote na eni strani konstrukcij, se bo zaradi obstoječe temperaturne diference na drugi strani povečal prestop oziroma bo več toplote prehajalo iz bariere v notranji ovoj stavbe. Ampak vse ostalo pa je najbrž tako kot si napisal: ni ekonomike. Za 86 jurjev recimo dobiš že kar ornk stanovanje v Maribor, ne bom valda v sistem ogrevanja bajte investiral toliko. Sploh, če tako izolirano hišo ogrejem z npr. 2 kW pri -13. Šparanje zaradi šparanja.
#10
Po moje se v drugem delu zime s tistim šporhetom dejansko ogreva tudi zemeljski kolektor, če se ne ustavi njegova OČ  Wink


Mi recimo trenutno vlečemo iz zemlje okoli 14°C, pa se zima še niti začela prav ni (sicer brez dodatnega poletnega bildanja, na katerega efekt računa sistem Solinterra). Vstopni zrak se nam je tako s pasivnim predgrevanjem iz včerajšnje nule ogrel na več kot 13, kar je čisto OK. Potem ga pa še dodatno ogreje rekuperator na sobnih 23.
#11
In še cvetke iz Tonetovega linka... Zanimivo: ko smo pred leti menjavali okna, je bila v akciji razlika med 2- in 3- slojno zasteklitvijo za celo hišo 200-300 EUR. Ono o zmanjšanju izolacije brez povečanja izgub pa tak...

Končno ceno gradnje je znižal tudi tako, da se je odločil za dvoslojna, in ne trislojna okna, vgrajena pa so na klasični način. »Preprosto nisem videl raz­loga za trislojno zasteklitev in vgradnjo po smernicah RAL, ker sem vedel, da bo hiša porabila zelo malo energije. Že s tem sem prihranil od 5000 do 6000 evrov,« svojo odločitev utemelji sogovornik in doda, da bi lahko vgradil tudi kakšen centimeter manj toplotne izolacije, pa temperatura v hiši ne bi bila nič drugačna, a po drugi strani tudi končna cena ne bi bila veliko nižja, saj sama toplotna izolacija v celotni naložbi ne predstavlja tako velikega zneska.
#12
Držat bariero na 18, je isto kot držat bajto na ~19°C, pri čemer mora biti v ceveh veliko več kot 18, saj očitno niso vzidane, ampak so v bistvu v izolaciji.
Pri 20cm izolacije za to potrebuješ precej toplotne energije. V zemljo gre sicer kar nekaj toplote, sem eno zimo veliko koristil klimo z zunanjo enoto v kleti in s pomočjo merilnika porabe naračunal, da je iz zemlje potegnila za 300l kurilca toplote. Tako da, ob podatku, da je treba počakati par let, bi rekel, da se nekaj da nadrzat, samo bi bilo bolj efikasno, če bi bile cevi vzidane v steno.
#13
Kakorkoli... Kdor je vsaj malce logika in razume osnovne fizikalne lastnosti prehoda temperatur skozi različne materiale, mu bo takoj jasno, da je tale hiša brca v temo.
Ali se je lastnik pustil nategnit, ali je sam izumil kako se pri gradnji znebiti nekaj 10k€ viška denarja.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne http://www.klimasapo.si
#14
Kot sem zgoraj napisal - lastnik bajte je hkrati lastnik podjetja, ki je naumilo Solinterro. Gre v bistvu za oglasno sporočilo, ne pa za članek.
#15
(4.12.2019 ob 21:02)Tone Napisal: Držat bariero na 18, je isto kot držat bajto na ~19°C, pri čemer mora biti v ceveh veliko več kot 18, saj očitno niso vzidane, ampak so v bistvu v izolaciji.
Pri 20cm izolacije za to potrebuješ precej toplotne energije. V zemljo gre sicer kar nekaj toplote, sem eno zimo veliko koristil klimo z zunanjo enoto v kleti in s pomočjo merilnika porabe naračunal, da je iz zemlje potegnila za 300l kurilca toplote. Tako da, ob podatku, da je treba počakati par let, bi rekel, da se nekaj da nadrzat, samo bi bilo bolj efikasno, če bi bile cevi vzidane v steno.

Cevi so v betonu (strop, tla) ali v ometu pod izolacijo (stene so zunaj še ometane).

Za poletno hlajenje (ki verjetno tako dovolj zbija temperaturo) mu pa manjka še neka enota za razvlaževanje.


Skok na forum:




Zadnje novice