Krožna žaga je v lesarskem fohu ena najnevarnejših od vseh orodij. Niti mizni rezkarji ji ne pridejo blizu. Je pa tudi najbolj praktična in največkrat uporabljana.
Od žag je najbolj varna tračna žaga. Z njo lahko režeš tudi prostoročno, kar je velika prednost in več veselja za 10-letnika. Seveda je treba orodje naštudirat in imeti prakso. Slabost tračne žage je komplicirana nastavitev vodil in koles, katero je treba sproti preverjat in popravljat. Tudi menjave listov so zamudne in za vsak nov list je potrebno žago na novo nastavit.
Krožna žaga lahko obdelovanec "zahakla". Tudi pol kvadrata iverke lahko ob nevedni uporabi zahakla in vrže čez pol delavnice. Taki projektili so izjemno nevarni.
Pri tračni žagi tega ni, ker zmeraj reže samo navzdol in s tem drži obdelovanec trdno ob mizo.
Lesna orodja delajo ena z drugim. Avtor prvotnega sporočila ni definiral, kaj pomeni "rad delat z lesom". Vseeno se je treba zavedati, da je potreben en kup orodja in še kako zraven, preden se lahko lotiš resnejšega projekta. Rezkar, mizna krožna žaga, mizni rezkar, stebrni vrtalni stroj so osnove.
Potem pa še poravnalke, debelinke, kolutne, tračne, oscilacijske in ekscentrične brusilke ... Da ročnih strojev in orodja sploh ne omenjam.
Aja, še tole. Če je zares motiviran, mu vcepite v glavo, da je treba pazit do konca življenja. Ne samo zdaj, ko je še mulec. Poškoduješ se lahko tudi pri 18, 30 ali 50. Zmeraj je treba gledat točno tja, kjer zadeva reže. Nikamor drugam. In dokler stroji ružijo, se nobenega ne kliče na kosilo ali pa sprašuje, kaj bo jutri mel oblečeno.