Gradnja in obnova > Energijski viri
"Hibridna" toplotna črpalka

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
"Hibridna" toplotna črpalka
DELPHI Napisal:
csamo001 Napisal:Ne vem, če je kaj hasnilo, ko sem jim na sejmu dom rekel, da bi bilo smiselno, da gredo v smeri tovrstnega hibrida, ker se s takšno rešitvijo zaobide omejitev Eko sklada za subvencijo. So takrat precej pisano gledali, ko sem jim vprašal, če imajo tovrstnega hibrida. No, pol leta kasneje... :lol:

Zanimivo, da Kronoterm nima še nič uradnega na svoji spletni strani. Je pa zunanja kišta sila podobna Ekovitovi (kolikor se da videt iz slabe fotografije), lastnik Ekovita pa je tako delal pri Kronotermu, če se ne motim.

Kot pa je Sašo napisal in kot sem razbral iz pogovora z Ekovitovimi pa takšna rešitev tehnično ni nekaj posebej eksotičnega.

Saj. Škoda, da jim nisi omenil še Daikin HT…

Kar se rešitve tiče, ta mogoče res ni videti nekaj izjemnega, težava je spisati dobro krmilje in vse skupaj zapakirati za konkurenčno ceno.
Poskušalo jih je že kar nekaj, resnega preboja pa še ni bilo.

Pri Ekovitu pravijo, da krmilje pišejo po meri, po željah stranke. Neko svojo logiko na podlagi izkušenj gotovo imajo, se pa bojda prilagajajo...
@csamo001 Za kakšno omejitev gre pri subvencijah EKO sklada.

Mene zadnje dni preganja ideja majhnega ledenega hranilnika, ki ga ob hudem mrazu filaš s hibridno TČ, poleti imaš pa brezplačno klimatizacijo.
Ledeni hranilnik je isto kot zemeljski kolektor, le malo globji naj bo, s strani ga ne sme greti talna voda, od zgoraj pa ne dež. Torej hidro izolacija je največkrat nujna.
S tem se izogneš tempirani bombi, ki bo prej ali slej poknila. Smile V mislih imam tole moje pisanje. 
https://damijan.org/2019/12/01/toplotne-...ana-bomba/
Morda kdo ve, ali se v svetu to uporablja, en asfaltiran parkplac pred nakupovalnim centrom bi bil kot nalašč za đabe hlajenje centra. Meteorno vodo odvedeš ...
Prazniki so, dej se, no, mal sprost.
Konec sveta bo z lednim hladilnikom ali brez njega.
Eni imamo toplovodne kamine. Zaradi nas lahko TČ izklopijo za cel mesec. Ali pa na sploh. Celo leto.

Tone pa, baje, sploh nič ne porabi. Zdaj bi pa še ledenico delal? Ok, bo pa poleti z ledom kolektorje ohlajal.
Koliko konjev rabiš, da premakneš enega osla!!??
[Slika: logo2.png]Verjeli ali ne,    400 ni dovolj!!!!
(24.12.2019 ob 01:45)Tone Napisal: @csamo001 Za kakšno omejitev gre pri subvencijah EKO sklada.

Mene zadnje dni preganja ideja majhnega ledenega hranilnika, ki ga ob hudem mrazu filaš s hibridno TČ, poleti imaš pa brezplačno klimatizacijo.
Ledeni hranilnik je isto kot zemeljski kolektor, le malo globji naj bo, s strani ga ne sme greti talna voda, od zgoraj pa ne dež. Torej hidro izolacija je največkrat nujna.
S tem se izogneš tempirani bombi, ki bo prej ali slej poknila. Smile V mislih imam tole moje pisanje. 
https://damijan.org/2019/12/01/toplotne-...ana-bomba/
Morda kdo ve, ali se v svetu to uporablja, en asfaltiran parkplac pred nakupovalnim centrom bi bil kot nalašč za đabe hlajenje centra. Meteorno vodo odvedeš ...

To idejo z ledenim hranilnikom sva z Igorjem od Profela nekaj malega predebatirala, ko je bil takrat prvič pri meni v imenu Ekovita.

Je pa Kronoterm kot kaže idejo o hibridu pripeljal do izdelka: https://kronoterm.com/ogrevalna-tc/kronomultis10/.

Kar se Ekosklada tiče: tam kjer je (običajno v večjih občinah) plin "primarni način ogrevanja" oziroma imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka, ni subvencije za klasično TČ. Dobiš jo za hibrida, kar je bil najbrž "ukrep" plinskega lobija (torej zaželen hibrid med TČ in plinsko pečjo), ki pa je bil toliko neroden, da ni natančneje definiral kaj pomeni hibrid. In so mi potem na Ekoskladu dali pisno, da je nekako dovolj, da proizvajalec napiše, da je TČ hibridna. Ker hibrid je namreč vsaka, ki lahko krmii še dodaten vir. Torej velik del TČ na trgu. A kot kaže proizvajalcem TČ to še ni svanulo, ker imajo na zadnjem seznamu Ekosklada "hibridne" TČ samo trije proizvajalci: https://www.ekosklad.si/uploads/d3a02ef4...nam_tc.pdf.
Smile Big Grin
To jst sprašujem akademsko oziroma kot rešitev, ki bi ji jst dal subvencijo, če bi bil država. Skratka subvencija če imaš urno porabo elektrike pod 3kWh (tu je rešitev hibrid z ledenim hranilnikom), prezračevanje in brez klime.
No, ko smo pri subvencijah - v teh Odlokih o načrtih za kakovost zraka imaš ob koncu teksta dva dokumenta, tu npr. poglej za MB na dnu strani: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO1960.

V prvem so navedeni ukrepi, v drugem pa so ti ukrepi finančno ovrednoteni. In čeprav imajo občine to možnost (ki je celo poudarjena v teh dokumentih), da subvencionirajo priklop na mestni plin, tega ne delajo. Hkrati pa ti vzamejo možnost subvencije nakupa toplotne črpalke.
Mali ledeni je predvsem veliko manjše kvadrature, veliko manjše moči in globji. Prednost je predvsem zmanjšanje vršne moči, kar narodnogospodarsko pomeni ena nuklearka ali bohinjsko jezero nekje visoko v hribih manj. Dodatno pa zastonj hlajenje cele bajte.

Če bi bile zrak voda zaradi pik porabe extra obdavčene, bi se zadeva hitro izplačala. Vse je v politiku, tu pa harajo idioti. https://youtu.be/6I6NN8xhx5Y
Pozdravljeni,
Zanima me, če je šel kdo v nakup hibridne toplotne črpalke oziroma ima kdo kakšne izkušnje/pomisleke s tem. Sam namreč sedaj tehtam o tej opciji, ker sem v MOL s priključenim ZP in bi rad menjal staro peč. Odpade seveda subvencija za »klasično« toplotno črpalko za hibridno pa naj bi jo po pogovoru z Eko skladom (čakam še pisno) dobil, če je na njihovem seznamu. Tam so znamke Clivet, De Dietrich, Daikin in Immergas. Za slednji dve imajo pri Plinarni Maribor, Butan Plinu tudi ugodne pakete.

Na prvi pomislek kot minuse vidim:
- strošek vzdrževanja dveh sistemov (servisi, dimnikar,… )
- mogoče manj učinkovit od »klasične TČ«?
 
Kot prednost pa:
- ugodna višina investicije (specifični primer MOL-a in Eko subvencije)
- menjanje energentov (glede na to kateri je relativno bolj ugoden, še sploh še se v prihodnosti razmerje med cenama plin/ee spremeni)
Odvisno, kakšno bajto imaš. Če je hiša dobro izolirana in imaš talno gretje, ti je hibrid elektro grelci - TČ čisto dovolj. Samo en priključek, brez dimnikarja, dodatnih stroškov za plin (fiksni stroški) itd.
Mislim, da se hibridi niso kaj prida prijeli, ker TČ dokazano opravljajo svoje delo tudi v zahtevnih pogojih. Skepticizem , kaj bo pozimi so že davno mimo.
Hiša je solidno izolirana, samo potratna. Priključek za plin bom v vsakem primeru imel, ker ga imam tudi v kuhinji. Če bi šel na klasično TČ bi me investicja prišla od 7500€+ pri hibridnih pa glede na informativne cene okoli 3.000€ ob upoštevanju eko subvencije.
Vse je odvisno samo od stroška ogrevanja. Če te ogrevanje na letnem nivoju s plinom stane manj kot 1k€, je investicija v drug energent precej vprašljiva. Sicer mi ni jasno kako je lahko solidno izolirana hiša potratna?
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne http://www.klimasapo.si
hiša ni potratna, potratni so kvečjemu stanovalci.... Tongue
PS: t.i. hibridna TČ je brezvezna zadeva, neke vrste ne tič ne miš.....
Stane me več kot 1k€, v letu 2019 je bilo 1,3k€ ob šparanju, peč je stara 19 let tako, da slej ko prej jo bo treba tudi zamenjat. Lahko je potratna če je neugodne oblike, veliko steklenih površin in velike kubature. Smo že konec lanskega leta malo podebatirali na to temo, ko sem vas v svoji temi poprosil za komentarje/predloge - takrat sem se prvič začel ukvarjati s tem kaj so sploh opcije.

https://paper.dropbox.com/doc/ENODRUZINS...sa7AfK8Ade

Pri premlevanju opcij sem prišel do tega, da je glede na specifiko energetska sanacija stavbnega pohištva vprašljiva, potencialno presteklitev oken.

Stane me več kot 1k€, v letu 2019 je bilo 1,3k€ ob šparanju, peč je stara 19 let tako, da slej ko prej jo bo treba tudi zamenjat. Lahko je potratna če je neugodne oblike, veliko steklenih površin in velike kubature. Smo že konec lanskega leta malo podebatirali na to temo, ko sem vas v svoji temi poprosil za komentarje/predloge - takrat sem se prvič začel ukvarjati s tem kaj so sploh opcije.

https://paper.dropbox.com/doc/ENODRUZINS...sa7AfK8Ade

Pri premlevanju opcij sem prišel do tega, da je glede na specifiko energetska sanacija stavbnega pohištva vprašljiva, potencialno presteklitev oken.

Stane me več kot 1k€, v letu 2019 je bilo 1,3k€ ob šparanju, peč je stara 19 let tako, da slej ko prej jo bo treba tudi zamenjat. Lahko je potratna če je neugodne oblike, veliko steklenih površin in velike kubature. Smo že konec lanskega leta malo podebatirali na to temo, ko sem vas v svoji temi poprosil za komentarje/predloge - takrat sem se prvič začel ukvarjati s tem kaj so sploh opcije.

https://paper.dropbox.com/doc/ENODRUZINS...sa7AfK8Ade

Pri premlevanju opcij sem prišel do tega, da je glede na specifiko energetska sanacija stavbnega pohištva vprašljiva, potencialno presteklitev oken.

@sašo65: zakaj ne tič ne miš? lahko to malo bolje pojasniš? predvidevam da, če primerjaš samo del kondenzacijskega kotla je z vidika učinkovitosti enako kot posamezni kondenzacijskega kotel. Učinkovitost TČ pa pride do izraza verjetno v omejenem pasu - takrat ko je COP boljši?

@sašo65: zakaj ne tič ne miš? lahko to malo bolje pojasniš? predvidevam da, če primerjaš samo del kondenzacijskega kotla je z vidika učinkovitosti enako kot posamezni kondenzacijskega kotel. Učinkovitost TČ pa pride do izraza verjetno v omejenem pasu - takrat ko je COP boljši?
Se spomnim. Tukaj bi pritrdil @sašo65. Tudi sam ti svetujem, da izbereš eno in učinkovito rešitev.
Če si v startu pripravljen globje seči v denarnico je zate idealna in dolgoročno najcenejša rešitev geotermalna TČ. Preko eko sklada dobiš zelo ugoden kredit. Če si pripravljen 10 let plačevati okoli 180€ mesečno, ni kaj za razmišljat.
Vse na prvo žogo ugodne rešitve bodo namreč dolgoročno bolj ali manj vstran vržen denar.
Je potem bolje, da pustiš tako kot je.
Poceni printer, drage kartuše. Drag printer, poceni kartuše.?
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne http://www.klimasapo.si


Skok na forum:




Zadnje novice

Posedanje temeljev na šibkem nasipu
01.12.2023 ob 09:34:39
Posedanje temeljev na šibkem nasipu
Ustrezna strokovna priprava temeljnih tal je za stabilnost gradbenega objekta ključnega pomena. Za potrebe temeljenja najprej odstranimo... Beri dalje »
Sanacija hiš po poplavah
13.09.2023 ob 12:58:03
Sanacija hiš po poplavah
Poplave avgusta 2023 so prizadele veliko območij v Sloveniji, poškodovanih je bilo tudi veliko hiš. Lumarjevi strokovnjaki... Beri dalje »