Gradnja in obnova > Energijski viri
"Hibridna" toplotna črpalka

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
"Hibridna" toplotna črpalka
7.250 EUR. S pripisom:

V predračunu so zajete vse potrebne črpalke in preklopni ventili za hibridni sistem. Potrebujete še alkaten cev (okvirno 150-200 m) za hibrid, instalacije v kotlovnici ter gradbena dela. V kolikor boste s TČ ogrevali tudi sanitarno vodo, vam lahko ponudim tudi bojler.

[Slika: file.php?id=26926&mode=view]

12kW je 600 EUR dražja.

Je pa ta, ki je bil na obisku rekel, da so zunanje enote tolko predimenzionirane, da so "defrosti dvakrat na dan". Zunanje enote delujejo res velike kible, glej stran 5: http://www.ekovit.eu/wp-content/uploads ... G_L_SI.pdf

V ponedeljek ali torek pride še direktor Ekovita na ogled.
Po občutku/prebranem iz marketinškega materiala bi rekel da gre za solidno zadevo za te €. Seveda pa papir vse prenese, zato se mogoče na podlagi kakšne reference pozanimaj iz prve roke pred skokom v bazen.
Ja, v vsakem primeru želim kaj njihovega videt v živo, po par letih delovanja.

Mi je en forumaš omenil, da so imeli njegovi znanci težavo z eno njihovo starejšo napravo. Na to, da so bili prvi njihovi izdelki v bistvu kitajska roba, je pred časom namigoval tudi sassapo, a hkrati zapisal, da so nove stvari plod njihove lastne proizvodnje in kakovostnih sestavnih delov in naj bi dobro delovale.
Nova hibridna TČ: https://www.dnevnik.si/1042837592
Hm, jaz imam nekaj podobnega že kar nekaj let
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne http://www.klimasapo.si
Citat:Hm, jaz imam nekaj podobnega že kar nekaj let
Če bi takrat, ko si si sto naredil stvar patentiral se mogoče sploh ne bi več potreboval odločati med klima in pravimi TČ ampak bi z ženo/možem užival na kakšnih Karibih, medtem ko bi mi šteli kWh, računali COP in modrovali, če si neumen, da kupiš TČ katera je vsaj malce dražja od najcenejše možne.
Hm... Če sem pa tole razumel? Kombinacija zemlja voda, zrak voda obstoja že vsaj 30 let, pa verjetno še dlje. Konec koncev ni tukaj nobene znanosti, čisto serijski Siemens Albatros RVS61 zna to čisto super peljati. Hardversko pa lahko uporabiš ali 4 potni ventil, ali posamezne elektromagnetne ventile, kateri imajo manj izgub. S to razliko, da jaz nimam klasičnega kolektorja, ampak direktno uparjanje v zemljino, kar pomeni, da odpade dodatni izmenjevalnik in črpalka, je pa potrebno zagotoviti vračanje olja v kompresor, kar pri solnici ni problem.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne http://www.klimasapo.si
DELPHI Napisal:Nova hibridna TČ: https://www.dnevnik.si/1042837592/

Ne vem, če je kaj hasnilo, ko sem jim na sejmu dom rekel, da bi bilo smiselno, da gredo v smeri tovrstnega hibrida, ker se s takšno rešitvijo zaobide omejitev Eko sklada za subvencijo. So takrat precej pisano gledali, ko sem jim vprašal, če imajo tovrstnega hibrida. No, pol leta kasneje... :lol:

Zanimivo, da Kronoterm nima še nič uradnega na svoji spletni strani. Je pa zunanja kišta sila podobna Ekovitovi (kolikor se da videt iz slabe fotografije), lastnik Ekovita pa je tako delal pri Kronotermu, če se ne motim.

Kot pa je Sašo napisal in kot sem razbral iz pogovora z Ekovitovimi pa takšna rešitev tehnično ni nekaj posebej eksotičnega.
Kakšna je razlika v financah glede na zrak/voda?
Kakšna je tehnična razlaga hibrida? Če že imaš zemeljski kolektor, zakaj bi zraven delal še zrak? Edino, kar si predstavljam je, da je lahko zemeljski kolektor manjši in rabiš zanj posledično manj parcele.
Še kakšna druga prednost?
Kolektor je v tem primeru precej manjši, saj je njegova edina vloga pokrivanje konic, trenutkov ko se temperatura spusti globoko pod negativo (nekaj ur zjutraj)
V primeru izdelave kolektorja polne zmogljivosti, pa takšna rešitev prinese nekaj boljši SCOP iz naslova poznozimskih in zgodnjepomladnih temperatur v primerjavi s TČ solnica - voda. Je pa potrebno vedeti, da so te razlike precej majhne in je vprašanje, kakšen smisel to sploh ima.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne http://www.klimasapo.si
Če sledim tej tehniki;
V primeru da mi poči ali bilo kaj - 200m alkatenke, ostane mi še dobrih 200, kar bi bilo premalo za ogrevanje 8 kW zemlja-voda,...
Lahko priključim tu zraven TČ zrak-voda?
sassapo Napisal:Kolektor je v tem primeru precej manjši, saj je njegova edina vloga pokrivanje konic, trenutkov ko se temperatura spusti globoko pod negativo (nekaj ur zjutraj).
O kakšni razliki v % se pogovarjamo? Če rabimo npr. za klasično zemlja-voda 500 m2 parcele za kolektor, koliko manj potem v primeru hibrida?
csamo001 Napisal:Ne vem, če je kaj hasnilo, ko sem jim na sejmu dom rekel, da bi bilo smiselno, da gredo v smeri tovrstnega hibrida, ker se s takšno rešitvijo zaobide omejitev Eko sklada za subvencijo. So takrat precej pisano gledali, ko sem jim vprašal, če imajo tovrstnega hibrida. No, pol leta kasneje... :lol:

Zanimivo, da Kronoterm nima še nič uradnega na svoji spletni strani. Je pa zunanja kišta sila podobna Ekovitovi (kolikor se da videt iz slabe fotografije), lastnik Ekovita pa je tako delal pri Kronotermu, če se ne motim.

Kot pa je Sašo napisal in kot sem razbral iz pogovora z Ekovitovimi pa takšna rešitev tehnično ni nekaj posebej eksotičnega.

Saj. Škoda, da jim nisi omenil še Daikin HT…

Kar se rešitve tiče, ta mogoče res ni videti nekaj izjemnega, težava je spisati dobro krmilje in vse skupaj zapakirati za konkurenčno ceno.
Poskušalo jih je že kar nekaj, resnega preboja pa še ni bilo.
poglaviten razlog za neuspeh teh naprav vidim v dejstvu, da nihče, ki ima dovolj veliko parcelo za kolektor ali celo investira v geo sondo, ne bo zunaj gledal še ene škatle. Tisti, ki bi sicer lahko zakopal kakšnih 150m kolektorja, se pa raje odloči za zrak voda.
Če k temu dodamo še zanemarljivo manjšo porabo v primerjavi s 100% zemlja voda, je tržni ne, logičen.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne http://www.klimasapo.si


Skok na forum:




Zadnje novice

Posedanje temeljev na šibkem nasipu
01.12.2023 ob 09:34:39
Posedanje temeljev na šibkem nasipu
Ustrezna strokovna priprava temeljnih tal je za stabilnost gradbenega objekta ključnega pomena. Za potrebe temeljenja najprej odstranimo... Beri dalje »
Sanacija hiš po poplavah
13.09.2023 ob 12:58:03
Sanacija hiš po poplavah
Poplave avgusta 2023 so prizadele veliko območij v Sloveniji, poškodovanih je bilo tudi veliko hiš. Lumarjevi strokovnjaki... Beri dalje »