Gradnja in obnova > Energijski viri
TČ Toshiba Estia z/v

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
TČ Toshiba Estia z/v
#16
mdule Napisal:Največ, kar ste po mojem mnenju s to meritvijo (pod pogojem, da je bila izvedena metrološko pravilno, da konceptualno ni bila, smo že ugotovili!) ugotovili, je, da se uporabniku Estie ne more zgoditi, da bi bila njegova TČ pri danih pogojih glasnejša od 50 dB, lastniku Fujitsuja pa, da bi bila njegova TČ glasnejša od 57 dB - ampak kako glasni pa dejansko bosta, pa iz tega nikakor ne morete sklepati, povsem možno je namreč, da bo v praksi Fujitsu tišja (ker bo pač delovala z nižjim odstotkom svoje zmogljivosti) (da se razumemo, nikakor ne trdim, da tudi bo tišja, samo, da to je možno).

LP Dušan

Meritev je daleč od popolne, zato pa edina sploh. Vsi ostali dajo od sebe opisne zaznave hrupa, citirajo prospekte itd.
Izjema je Telmos, ki je ponudil voden ogled delovanja štirih TČ.

Tvoj zgornji komentar je do neke mere pravilen, zgrešena se mi zdi implicitna predpostavka povprečnega hrupa TČ: Fujitsu bi recimo deloval pri nižji moči od nazivne, medtem, ko bi se Estia mučila na polno, da bi mu parirala. Do tu zadeva štima. Keč je drugje. Problem glasnosti nastopi pri odtaljevanju - glej Berghausov opis delovanja svojega Rotexa aka. Daikina - takrat gre TČ v maksimalni hrup in to je hrup, ki je potencialna motnja zate oz. za tvojega soseda, ne pa delovanje pri delni obremenitvi.
To pa je tisto kar je bumm izmeril.
#17
mdule: zakaj vi ne poskusite meriti,ker imate veliko uporabnih nasvetov?? Pa še verodostojno bi bilo bolj...
Lp
#18
Ker toplotnih črpalk niti ne instaliram niti ne prodajam, pa tudi potrebne opreme za meritve nimam. Sem pa se v okviru študija nekaj malenkosti o eksperimentalnih metodah le naučil in jih še nisem pozabil.

Lp Dušan
#19
DELPHI Napisal:
mdule Napisal:Največ, kar ste po mojem mnenju s to meritvijo (pod pogojem, da je bila izvedena metrološko pravilno, da konceptualno ni bila, smo že ugotovili!) ugotovili, je, da se uporabniku Estie ne more zgoditi, da bi bila njegova TČ pri danih pogojih glasnejša od 50 dB, lastniku Fujitsuja pa, da bi bila njegova TČ glasnejša od 57 dB - ampak kako glasni pa dejansko bosta, pa iz tega nikakor ne morete sklepati, povsem možno je namreč, da bo v praksi Fujitsu tišja (ker bo pač delovala z nižjim odstotkom svoje zmogljivosti) (da se razumemo, nikakor ne trdim, da tudi bo tišja, samo, da to je možno).

LP Dušan

Meritev je daleč od popolne, zato pa edina sploh. Vsi ostali dajo od sebe opisne zaznave hrupa, citirajo prospekte itd.
Izjema je Telmos, ki je ponudil voden ogled delovanja štirih TČ.

Tvoj zgornji komentar je do neke mere pravilen, zgrešena se mi zdi implicitna predpostavka povprečnega hrupa TČ: Fujitsu bi recimo deloval pri nižji moči od nazivne, medtem, ko bi se Estia mučila na polno, da bi mu parirala. Do tu zadeva štima. Keč je drugje. Problem glasnosti nastopi pri odtaljevanju - glej Berghausov opis delovanja svojega Rotexa aka. Daikina - takrat gre TČ v maksimalni hrup in to je hrup, ki je potencialna motnja zate oz. za tvojega soseda, ne pa delovanje pri delni obremenitvi.
To pa je tisto kar je bumm izmeril.

Najprej: nisem specialist za TČ, tako da dopuščam, da se bom v nadaljevanju tudi kje zmotil in sem seveda odprt za vse popravke.
1. Kolikor sem razumel, Bumm ni preizkušal nobene od naprav v stanju tik pred odatljevanjem, še več, glede na temperature v času, ko je bila opravljena meritev, predvidevam, da zamrzovanje uparjalnika sploh ni bilo možno. Tako da predvidevam, da ta meritev s stanjem pred in med odtaljevanjem nima nič skupnega, ampak je šlo za meritev običajnega - povprečnega - delovanja.

2. Berghaus piše o trenutkih PRED odtaljevanjem, ne MED odtaljevanjem. MED odtaljevanjem je načeloma vsaka TČ zelo tiha. V obdobju pred odtaljevanjem - od enega do drugega odtaljevanja - se hrupnost TČ postopoma povečuje, ker so pretočni prerezi vse manjši in posledično hitrosti zraka vse večje. Torej govorimo tudi na splošno o "povprečnem" obratovanju, ne o nekem posebnem trenutnem stanju.

3. Iz praktično vseh praktičnih izkušenj, ki sem jih doslej zasledil, izhaja, da je glavni vir hrupa pri TČ zrak voda ventilator in - še posebej v stanju tik pred odtaljevanjem - tok zraka skozi rebra uparjalnika. Če imamo dva uparjalnika, ki sta bolj ali manj podobna (kar uparjalnika Estie in Fujitsuja po moji oceni sta), in skozi ta dva uparjalnika potiskamo enako količino zraka (= hitrost zraka v kritičnem prerezu je enaka oz. podobna), potem bo, če le ni pri eni od naprav velike kontrukcijske napake, tudi hrupnost podobna. Če pa gre skozi en uparjalnik precej več zraka, bo tudi hrupnost seveda večja. Vendar ker regulacija - predvidevam - tudi v pogojih pred odtaljevanjem prilagaja delovanje TČ potrebam po toploti, ne vidim razloga, zakaj bi PRI ENAKIH POTREBAH PO TOPLOTI recimo Fujitsu potiskal skozi prenosnik več zraka kot Estia - načeloma bi ga moral enako, če je le sprememba temperature zraka pri prehodu skozi prenosnik podobna (kar glede na podobnost prenosnikov in temperaturnih razmer na strani freona zelo verjetno je). Razlika bi lahko nastala edino v primeru, če bi Fujitsu na račun zmogljivejšega ventilatorja dlje časa vztrajal pri potiskanju zraka skozi prenosnik, preden bi se odločil za odtaljevanje. Vendar je to sedaj čisto ugibanje, enako možno je tudi, da se odloči za odtaljevanje že prej in je posledično tišji od Estie. Skratka: brez eksperimentalne preverbe po mojem o stanju tik pred odtaljevanjem ni mogoče reči ničesar.

Drugače poskus meritve vsekakor pozdravljem, opozoriti pa sem želel na očitno konceptualno napako. Istočasno sem predlagal tudi, mislim, da ne prezapleteno, izboljšavo, ki bi meritve spravila na vsaj približno isti imenovalec, s čimer bi bodoči uporabniki lahko pridobili resnično uporabno informacijo. Ali je taka razjasnitev v interesu ponudnikov TČ (enih in drugih, pa tudi tretjih in četrtih), ne vem; če je, bi se morda lahko v to, za uporabnika vsekakor koristno aktivnost vključili tudi oni.

LP Dušan
#20
Na kratko.
Po mojih izkušnjah z različnimi klimami 3-9kW v funkciji gretja:
največ hrupa v fazi odtaljevanja povzroča kompresor. Gre v maksimalno nazivno moč (izmerjeno s Conradom) in posledično povzroča hrup in vibracije. Lahko bi šla v mikro detalje kdaj v procesu odtaljevanja se kaj zgodi, ampak se mi to ne zdi pomembno.
Kompresor na maksimumu je testiral tudi bumm. Zame je torej to eno in isto.
Nisem pa specialist in lahko, da se motim.
#21
Se ponavljam ja, razlike med inverterskimi enotami so in to v krmilju kjer tako opevana estia ni nikakršen biser, je enako dobra naprava kot vse ostale v rangu.
Kar se pa db tiče so pa razlike v rangu manj kot 3db med vsemi renomiranimi firmami, ki se tržijo pri nas.
Nisem pristaš nobene firme, rad pa pohvalim dober izdelek, če si le to zasluži.
Ne maram pa očitnega in pristranskega reklamiranja.
ps. TČ zrak voda je lahko tudi popolnoma brezslišna, če morda niste vedeli Idea
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne http://www.klimasapo.si
#22
sassapo Napisal:ps. TČ zrak voda je lahko tudi popolnoma brezslišna, če morda niste vedeli Idea
A ko ne dela :mrgreen: :oops: ali kako si mislil?
#23
Ko deluje ja, če si le pripravljen plačat 3x ceno za neslišnost :wink:
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne http://www.klimasapo.si
#24
To že presega vse meje. Dejstvo je, da je Toshiba veliko tišja kot ostale! Zakaj pa, je tudi jasno vsakomur, ki je te naprave instaliral. Posebna konstrukcija ventilatorja z regulacijo obratov, omejitev obratov kompresorja............ Sicer pa zvok zunanjih naprav ponavadi nobenega ne moti, če nima naprave usmerjene proti sosedu, ki mu potem para živce še z višjimi oktavami in argumenti Big Grin Big Grin Big Grin Meritve pa ni potrebno kaj dosti delat in ustvarjat doktorske disertacije o tem, kaj je takrat katera naprava delala in kaj ne. Enostavno se postaviš prednjo in poslušaš. Iz prakse vam pa lahko povem, da je po šumnosti zunanje naprave najtišja Toshiba - včasih jo moraš pogledat, da vidiš, da se vrti, potem Daikin, Mitsubishi in na zadnjem mestu Fujitsu. To je popolnoma jasno že iz načina delovanja in dvigovanja obratov, čeprav je vprašljivo, kaj je bolje in trajnejše. Vsak ima namreč svoj koncept in sistem, ki ga zagovarja. Pri notranjih napravah pa so Fujitsu, Toshiba in dosedanje varijante Mitsubishija popolnoma primerljive, malček glasnejša je bila zaradi zelo zmogljive črpalke Daikin Altherma. Sicer pa, kar se tiče šumnosti, prav velikih težav do sedaj ni bilo. Več je bilo napisanega s strani tistih, ki jih niti nimajo instaliranih in so tako o tem najbolj poučeni :wink: Običajno je pri vsaki napravi prvi komentar ob zagonu tak, da so po informacijah, ki jih imajo, pričakovali bistveno večji šum.
http://www.telmos.si - enostavne rešitve so vedno najboljše!
#25
Pozdravljeni,
v kratkem bom nabavil toplotno črpalko 8kW, hiša na Primorskem, novogradnja, solidno izolirana, nizko temperaturno talno ogrevanje.Nagibam se k Toshibi Estia- ekosklad + omejena višina na podstrešju 125 cm. TČ ( notranja enota) je po projektu predvidena na podstrešju skupaj s 150 l boljerjem, zunanja pa na zunanjem zidu pod streho.
Zanimajo me vaše izkušnje s tako postavitvijo, predvsem zaradi višinske razlike za talno ogrevanje cca 7 m. Hiša je P+1, TČ na podstrešju. Prebral sem, da ima Estia 3- fazno obtočno črpalko in k temu primerne dobvoljene max. višine. Kaj to pomeni v praksi? Kot strokovnjake vas prosim za vaš nasvet.

Hvala in LP.
#26
Tema je Toshoba Estia zrak - voda.
Ali jo kdo ima in kako se obnese? mene še posebej zanima v kombinaciji z radiatorji.
#27
Kolikor lahko razberem iz podatkov, je Estia 14 močnejša samo pri talnem ogrevanju, sicer pa ne.
#28
Migaj to je že malo smešno :lol: .
Saj vidiš koliko izgubi NT TČ ESTIA pri -7 in pri -15. Ali bo zadostila takrat potrebam tvojega ojekta. Kljub temu,da boš dodatno uporabljal klimo- večje računi, dražji stroški vgradnje dveh sistemov,.. Kaj ti pomaga subvencija države ,ko pa je vse dražje. Bolje vzemi HT in boš miren. In ne rabiš več študirat.!
Ali pa mogoče celo SANYO na CO2 -tukaj so še boljši COPI!!

Odločitev je pa na tebi.. ko je pa prepozno je pa prepozno...
#29
Za 4,5k EUR razlike lahko zmanjšam toplotne izgube na objektu za najmanj 15% oz. za 1,5 do 2 kW pri -15 ZT, pa še za ta boljšo klimo v DS mi ostane, kar se mi zdi dolgoročno smelejše porabljen denar. Jaz sem mnenja, da se bo elektrika postopno precej podražila in se bo s klimami splačalo ogrevat samo v prehodnem obdobju oz. samo dokler bo COP bistveno višji od 2.
Je pa res, da bi z Daikin HT 14 najbrž gotovo brez dogrevanj prišel čez zimo.
Rentgenx, kakšno imaš sedaj letno porabo oz. SCOP - ne najdem več na netu?
#30
Letna poraba olja 3800l pri zelo velikem šparanju in ogrevanju cca 200m2

Sedaj se mi je izšlo za 2 meseca takole:
Februar 1440kwh 135m2 z SV 5 oseb
Marec 1323kw 240m2 z SV 9 oseb
April dobiš kratkem...

Ja ne rečem malo višje so dejanske porabe od izračunanih ,ampak še vedno pridejo toliko kolikor nam je naračunal naš monter bumm Smile

Res pa je da ogrevamo sedaj 40m2 več in imamo 5 oseb več SV kot v izračunu.

Mi smo zadovoljni, pa četudi me kaj zanima ali pa nisem siguren pokličem, takoj dobim konkreten odgovor in rešitev. In to tudi veliko šteje.


Skok na forum:




Zadnje novice

Skrbno načrtovanje prihrani čas in denar
28.03.2023 ob 13:35:52
Skrbno načrtovanje prihrani čas in denar
Kdor se je kdaj v življenju lotil prenove kopalnice, ve, da se ta lahko hitro spremeni v nočno moro. Še posebej, če imamo smolo z... Beri dalje »