Nepremičnine > Nakup, prodaja in pravna vprašanja
Odkup zemljišča od SKZG - izkušnje ?

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
Odkup zemljišča od SKZG - izkušnje ?
#1
Pozdravljeni,

zanima me ali ima kdo izkušnje z nakupom zemljišča od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, predvsem takih zemljišč, ki jih SKZG ni prodajal sam, ampak ste za odkup zaprosili sami ?

Sami imamo namreč neko nerešeno zadevo glede lastnine dvorišča, ki ga nemoteno posedujemo že 55 let (od tega 17 let odkar bi naj bil "lastnik" SKZG), imamo tudi nekatere papirje, ki dokazujejo lastništvo te parcele, ki pa ni bila zaradi spleta okoliščin nikoli vpisana v zemljiško knjigo.

Oglasili smo se na SKZG, da bi se pozanimali kako lahko uredimo zadevo (tudi odkup z naše strani je ena izmed možnosti), a tam se z nami sploh niso hoteli pogovarjati - če kaj hočemo jih naj tožimo, sicer pa - na svidenje! :evil: In potem se država čudi, da so sodišča zatrpana in da se ljudje tožarijo namesto, da bi iskali "mirno pot" in dogovor.

Zanima me torej kakšna je pravna podlaga na osnovi katere se SKZG odloči, da proda neko zemljišče (ali po domače - "kaj jim je potrebno narediti", da ti prodajo nekaj kar nemoteno poseduješ 55 let, sami pa v 17 letih svojega obstoja niso stopili na to zemljo, jo dali v najem, poskušali prodati ali narediti katerokoli drugo oblastno dejanje, ki se spodobi za dobrovernega in odgovornega lastniak)?
#2
Sicer te moj odgovor najverjetneje ne bo zadovoljil, ampak vseeno - napiši jim pisno vlogo za odkup te parcele. Navadno je tako, da kar dobijo pisno, evidentirajo, dodelijo osebi, ki zadevo obravnava in mora na njo odgovoriti.

Ja, pa še to - a gre za kmetijsko ali stavbno zemljišče? Če sklepam pravilno in gre za stavbno (dvorišče), naj bi po nekem novem zakonu, ki je (nevem točno) že sprejet ali pa še bo, stavbna zemljišča prešla v last Občin. Mogoče bi potem tudi lažje prišli do dogovora.
#3
Hvala, Luna.

Gre za kmetijsko zemljišče - del dvorišča (prej vrt) je ta parcela postala skozi desetletja.

Žal je bil prvi stik s Skladom tako nenavaden ("tožite nas !"), da nisem preveč optimist za razumen dogovor oziroma odkup po normalni ceni. Pri niih smo se oglasili prav za to, da nam razložijo postopek - očitno jim ni v interesu nič prodati, četudi s tem rešijo kakšno težavo in nekdo poskrbi za zemljo za katero sami ne skrbijo.

Čeravno razumem, da si želijo, da se jih toži, saj jih v tem primeru mora zastopati državni pravobranilec, sami pa se z zadevo sploh ne rabijo ukvarjati!
#4
No, ne vem sicer kako te zadeve potekajo pri njih, ampak vseeno bi si kot stranka zaslužili nek drugačen odgovor. Jaz bi probala pisno, v kolikor pa ne boste dobili odgovora, pa je druga možnost prek Občine. Ponavadi takšne klice malo bolj resno jemljejo, čeprav lahko iz lastnih izkušenj povem, da so tile kmetijci res malo "težki" za kakšne pogovore, dogovore...
#5
Vidim, da je privatizacija tukaj delala nove krivice, ne glede na to ali gre za Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ali pa za denacionalizacijske upravičence kot nove lastnike:

"Problemi parcel št. 317/3, 317/16 in 317/17 k.o. Ložane, ki so bile kot ohišnica in dvorišče vrnjene v denacionalizacijskem postopku

1. Uvod:
Po vojni so moji stari starši Hamer Jožef in Helena dobila v procesu agrarne reforme v last zemljišče in stavbišče ter hlev, - priloga 1 - glej odločbo iz leta 1954 in naznanilni list za parcelno št. 317/3 na ime posestnika Hamer Jožef in Helena z dne 23.11.1957. Starša sta del stavbišča in zemljišča leta 1976 podarila meni. Z možem sva tako leta 1977 pridobila soglasje h gradbenemu dovoljenju in gradbeno dovoljenje tudi na sedaj spornih parcelah – priloga 2 – vsa soglasja na parc.št. 317/3 takrat parcele št. 317/3, ki se je pri odmeri razdelila v 3 parcele: 317/3, 317/16 in 317/7. Iz delilnega načrta in naznanilnega lista ter dopisa Geodetske uprave Maribor je razvidno, da sta bila lastnika teh parcel Hamer Jožef in Helena – priloga 3 obvestilo Geodetske uprave, naznanilni list in delilni načrt na ime posestnika Hamer Jožef in Helena. Potek dogodkov v zvezi s spornimi parcelami je zapisan v nadaljevanju v tč. 4. Po izvršeni parcelaciji parcele 63/3, 11/3 in sedaj sporne parcele 317/3 ( ki se je razdelila v 3 nove parcele 317/3, 317/16 in 317/17 zaradi pridobitve gradbenega dovoljenja je bilo verjetno leta 1977 ugotovljeno, da je parcela dejansko v lasti Agrokombinata Maribor. V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja leta 1977 se je Agrokombinat strinjal, da se parcela 317/3 v izmeri 888 m2 odtuji – priloga 4 prošnjo za odkup in dopis Agrokombinata kot soglasje za odtujitev tega zemljišča. Torej sta moja starša živela v prepričanju, da je parcela njuna last od leta 1954 do 1977 – tj. 23 let. Pokojna mama Helena Hamer je po njenih takratnih informacijah zadevo uredila do konca na zemljiškem oddelku Agrokombinata Maribor. Iz pridobljene dokumentacije iz zemljiške knjige je razvidno, da se je leta 1968 zgodila sprememba, ki je verjetno povzročila napako pri lastništvu parcel – priloga 5 – podatki iz ZK. Spremembo namembnosti in vse takse in pristojbine so bile plačane za izdajo gradbenega dovoljenja tudi za parcelne številke 317/3, 317/16 in 317/17 s strani investitorja Marije in Jožeta Krajnc.

2. Ugotovitev dejanskega stanja:
da navedene parcele niso v lasti Hamer Jožefa in Helene in da postopek prepisa (odtujitve) ni bil izvršen v zemljiški knjigi, ali da je prišlo do pomote leta 1968, sva ugotovila šele konec leta 1995, ko sva morala pridobiti dovoljenje za postavitev cisterne s plinom za ogrevanje hiše. Zadevo postopka prepisa leta 1978 je urejala moja pokojna mama, ki pa je 19. 1. 1995 umrla in mi tako ni mogla pomagati pri rešitvi zadeve. Od leta 1996 dalje sva obiskala vse možne organe v državi in pošiljala neuspešno prošnje, zahtevke, reklamacije za rešitev nastalega problema do danes. Vse opisano v tč. 4.

3. Trenutno brezizhodno stanje je sledeče:
- parcele št. 317/3, 317/16, 317/17 so v lasti 3 lastnic (Avguštine Kos, Elfride Marije Finžgar in Julijane Krajnc Alves po denacionalizacijski odločbi.
- za vse tri parcele sedaj nove lastnice nimajo ustreznega dostopa do teh parcel
- meja teh parcel poteka tako, da tudi mi nimamo dostopa za vstop v hišo in izstop iz hiše, kajti meja poteka tik ob zidu hiše po sredini stopnišča, ki je potrebno in to stopnišče ima le 3 stopnice. Nujno vsakodnevno potrebujemo ne le fizični dostop v hišo, temveč tudi dostop z avtomobilom
(oče potrebuje dnevno patronažno službo, potrebujemo prevoz z reševalcem, potrebujemo dostop gasilcev itd.
- vse tri parcele v bistvu predstavljajo ohišnico in dvorišče k naši stanovanjski hiši, v kateri živimo 4 družine (oče, sin z družino, hči z družino in midva z možem).
- ker dosedaj nismo uspeli s pritožbami in nam nihče v državi ni prisluhnil, nihče ni hotel videti problema v naravi, da bi si dejansko ogledali brezupno situacijo, smo sami želeli vzpostaviti stik z lastnicami – neuspešno.
- Že dvakrat smo jim posredovali pismeno ponudbo, da odkupimo parcele, za katere smo v dobri veri, da so bile naša last od leta 1948 do leta 2000, skrbeli tako, da smo jih čistili in vzdrževali več kot 50 let, vendar po zmerni ceni. Sedanje lastnice nam celo grozijo s tožbo za odškodnino, ker uporabljamo njihove parcele. Parcele so izključno ohišnica in dvorišče in niso uporabne za vrt ali sadovnjak. Za odkup teh parcel brez dostopa smo jim ponudili ceno 5 EUR za m2, vendar so postavile ceno 35 EUR za m2. Ta cena je za nas popolnoma nesprejemljiva, saj znaša tako cena za vse tri parcele v izmeri 888m2 32.000,00 EUR. Finančno cela družina ni sposobna plačati take cene (mož ima minimalno pokojnino, oče tudi minimalno, hči ima otroka in je brezposelna, sin vzdržuje 3 otroke.)
- Ali nas lastnice res lahko oglobijo za koriščenje njihovih parcel, čeprav jih uporabljamo, ker nimamo druge možnosti, da lahko pridemo v hišo?
- Kot sem že zapisala, menim, da se nam je zgodila krivica zaradi vračila teh parcel z denacionalizacijo, zato bi nam država morala pomagati, saj sami ne moremo rešiti tega problema in tudi finančno nismo sposobni, da bi preko sodišča uveljavljali pravico proti državi, ki nam je dosedaj vse zahtevke in prošnje zavrnila.

4. Kronološki potek dogodkov, dopisov, reklamacij

- Dne 29. 6. 1977 je SO Maribor izdala soglasje k gradbenem dovoljenju na parcelni št. 317/3 k.o. Ložane. Ta parcelna št. je bila nato razdeljena na 3 parcelne št. 317/3, 317/16 in 317/17.
- Dne 4. 11. 1977 je bilo izdano gradbeno dovoljenje.
- Delilni načrt z dne l4. 2. l977, ki razdeli parcelno št. 317/3 v nove tri parcele: 317/3, 317/16 in 317/17.
- Naznanilni list za parcelno št. 317/3, ki vsebuje podatke: prejšnji lastnik Agrokombinat Maribor v sedanji lastnik Hamer Jože in Hamer Helena.
- Delilni načrt z dne 24. 2. 1977 prikazuje, da sta parceli 317/16 in 317/17 odmerjeni kot ohišnica.
- Oddana vloga na SKZG (Sklad kmet. Zemljišč in gozdov v nadaljevanju) za opredelitev zemljišč parcel z dne 3. 11. 2001 z vsemi dokumenti (kopija katastr. Načrta, zemlj. Knjižni izpisek)
– Vprašanje: zakaj SKZG ni takrat odgovoril in nas obvestil, da so bile parcele vrnjene v denacionalizacijskem postopku že 24. 5. 2000???
- priloga 6- vloga za opredelitev zemljišč po nasvetu SKZG
- Dne 15. 12. 2000 je SKZG izdal pravnomočno »delno« odločbo o vračilu parcel, kar je razvidno šele iz dokumenta – odgovora SKZG z dne 11. 2. 2005. – priloga 6- obvestilo o odpovedi
- Dne 19. 11. 2004 poslana prošnja, ugovor v zvezi z denacionalizacijo parcel, ki so bile leta 1977 parcelizirane in odmerjene št.: 317/3, 317/16, 317/17 na naslednje naslove v državi: RS SKZG Slovenije, RS SOD, Mariborska občina Maribor – oddelek za splošne in pravne zadeve, Zavod za prostorsko načrtovanje, Državno pravobranilstvo – priloga 7 – Denacionalizacija parceliranih in odmerjenih zemljišč - na podlagi sprejete informacije Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov šele z dne 21. 10. 2003, ko nam je SKZG posredoval obvestilo o odpovedi zakupne pogodbe druge parcelne številke. – priloga 6
- Dne 31. 1. 2005 je prispel odgovor Mariborske občine – oddelka za splošne in pravne zadeve: ..«da ne vedo, da so bile navedene parcele vrnjene in da mora zadevo urediti z nami SKZG. – priloga 8
- Dne 9. 2. 2005 je prispel odgovor SOD-a: da je RS dolžna rešiti problem postopkov denacionalizacije (ali ni SOD tudi RS??) in da SOD ni mogel ugotoviti ali je kot organ sodeloval v postopku denacionalizacije (vprašanje: kako je sploh mogel zapisati kaj takega?) SOD svetuje, da se obrnemo na SKZG Slovenije.- priloga 9
- Dne 11. 2. 2005 odgovor SKZG: navajajo svojo ugotovitev, da so bile parcele s pravnomočno delno odločbo UE Maribor, št. 32100-378/93-441 z dne 24. 5. 2000 v postopku denacionalizacije vrnjene. Predlagajo, da z novimi lastnicami najdemo rešitev. – priloga 10 – zakaj nas SKZG do leta 2005 ni obvestil o aktivnostih, ki so potekale že od lets 1995 dalje (pogodba o prenosu z dne 12. 12. 1995 itd.)
- Ugotovitev: zakaj nas SKZG in ostali organi v državi, na katere smo se leta obračali in jih prosili za pomoč že od leta 1996, niso pravočasno obvestili, da se parcele vračajo novim lastnikom. Prav nihče nas v svojih odgovorih, nekateri nam sploh niso odgovorili (Drž. Pravobranilstvo, Zavod za prostorsko načrtovanje) ni opozoril ali ustrezno obvestil ali svetoval – pa bi morali – da se lahko pravno pritožimo in katera pravna sredstva naj uporabimo za izdano »delno pravnomočno odločbo z dne 15. 12. 2000 v dovoljenem zakonskem roku!
- Dne 2. 3. 2005 smo poslali pritožbo na odgovor SKZG z dne 21. 2. 2005, ki se je glasil: SKZG ni pristojen za vodenje in odločanje o zadevah denacionalizacije – priloga 11 vprašanje: zakaj so nas torej MOM, SOD in ostali napotili napačno na SKZG in nas pri tem zavedli v postopkih pritožb?
- SKZG citira 88. člen zakona o denacionalizaciji: »od dneva uveljavitve zakona, tj. 7. 12. 1991 in zakona SKZG iz leta 1993 – prepoved razpolaganja z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije. Zakaj torej SKZG in ostali organi RS niso bili v stanju strankam v postopkih in pritožbah, vlogah ustrezno pomagati, jim priskrbeti informacije, jih ustrezno napotili na odgovorne organe. Kako je torej lahko SKZG razpolagal in dajal v zakupe nepremičnine, ki so bile dodeljene novim lastnikom s pravnomočnimi odločbami?
- V zemljiško knjižnem izpisku z dne 6. 12. 2001 so navedene parcele še vedno v lasti RS, zakaj ni bila pravočasno izvršena vknjižba?
- Zakaj je torej SKZG dne 16. 1. 2001 sprejel našo vlogo za opredelitev zemljišč, ni pa je ustrezno obravnaval in nas ni obvestil, da jo je zavrnil?!
- Dne 16. 1. 2007 je bila vložena zahteva za razveljavitev pogodbe – priloga 12
- Dne 30.1.2007 odgovor Ministrstva za okolje in prostor – važen zapis: »ker pa v zemljiški knjigi ni bila vpisana lastninska pravica v korist fizičnih oseb in v denacionalizacijskem postopku ni nihče omenjal tega dejstva, upravna enota ni mogla vedeti, da navedenih nepremičnin ni možno vrniti v naravi in jih je zato vrnil – vprašanje. Kaj pa naše pritožbe? – priloga št. 13
- Dne 12. 3. 2007 je UE Maribor izdala sklep, da se zahteva za razveljavitev pogodbe zavrne, ker je potekel 5-letni objektivni rok. Pripomba: zahteva je bila vložena pravočasno v 5-letnem roku dne 24. 1. 2005 – dokaz potrdilo o prejemu pošiljk. – priloga 14
- Dne 27. 3. 2007 je bila poslana Višjemu sodišču v Mariboru izbrisna tožba.
- Dne 19. 4. 2007 glej dopis Okrajnemu sodišču v Mariboru – važno!- priloga 15
- Dne 26. 4. 2007 dopis Okrajnega sodišča Maribor, da odstopa vlogo nazaj na UE Maribor – zakaj ni odločalo sodišče? – priloga 15
- Dne 20. 6. 2007 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo odločbo, da se pritožba zavrne tudi z razlogom, da pritožba ni bila pravilno naslovljena na naslov UE Maribor, čeprav je bil naveden naslovnik Mariborska občina Maribor – oddelek za splošne in pravne zadeve, ki bi po svoji strokovnosti moral predati oz. odstopiti naslovniku UE Maribor in nas o tem pismeno obvestiti ali v najslabšem primeru nas pismeno seznaniti, da moramo pritožbo posredovati pravilnemu naslovniku UE Maribor. Nihče od organov v RS nas o tem, komu je potrebno pravilno posredovati pritožbo, ni ustrezno seznanil!- priloga 16
- Dne 13. 7. 2007 smo poslali na naslove: Upravno sodišče RS, RS UE Maribor, RS – Ministrstvo za kmet. gozd. In preh. ugovor na zavrnitev pritožbe in sprožitev upravnega spora s tožbo. – priloga 17
- Dne 25. 7. 2007 je prispel le odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozd. In preh. ki ugotavlja: da je pretekel zakoniti 3-letni rok za pritožbo – priloga – priloga 18. Vprašanje, pripomba: zakaj Ministrstvo navaja 3-letni rok, UE Maribor pa 5-letni objektivni rok?! Različno tolmačenje dveh organov?!
- Dne 6. 11. 2007 je bila izdana sodba Upravnega sodišča RS – tožba se zavrne in pravni pouk, da zoper to sodbo pritožba ni dovoljena – priloga 19. Seja je bila nejavna in nanjo nismo bili vabljeni. Še vedno se ne strinjamo z navedbo, da bi morali navadni državljani poznati organizacijo državnih organov in lokalnih skupnosti in njihovih organov. MOM ali katerikoli organ, ki je sprejel našo pritožbo, bi moral pritožbo ustrezno odstopiti UE Maribor in nas, ki smo pritožbo posredovali, ustrezno o tem obvestiti. Ali pa nas obvestiti vsaj o tem, da jo moramo mi sami nasloviti na pravilni naslov.
- Dne 30. 1. 2007 je v odgovoru Ministrstva za okolje in prostor zapisano: …« 2. ost. ..ker v denacionalizacijskem postopku ni nihče omenjal dejstva, da lastninska pravica v korist fizičnih oseb ni bila vpisana v ZK…«. – saj sploh nismo bili seznanjeni in nismo bili nikoli opozorjeni, da je potekal denacionalizacijski postopek, čeprav smo vlagali prošnje, pritožbe od leta 2000, 2001 dalje!

Celestrina, 18. 1. 2010

Podpis:
Marija Krajnc
Jože Krajnc"

http://www.predlagam.vladi.si/.../1792_P...0parcel%20št_170120...
#6
Ja, žalostno, toda resnično.

Kar lepo toži jih, potem pa bo prišlo vabilo za mediacijo in se tam "zdilate" in sklenete dogovor o sodni poravnavi. Prej bi bilo sicer dobro poklicati njihovega zastopnika, da se uskladite, kaj oz. koliko hočejo (osnova je kakšna cenitev).

Oni bodo zadovoljni, ker bodo imeli izgovor, zakaj so nekaj naredili (saj so morali nekaj narediti, ker so imeli tožbo nad sabo...), sodišče bo zadovoljno, ker je uspešno in hitro rešilo en primer (povprečna učinkovitost sodstva se bo popravila), vi boste pa tudi prišli do svojega.

Govorim iz lastnih izkušenj...
#7
Ne gre za "moj" primer, a poznam podobne zadeve.
SKZG pa v praksi nikoli ne pristane na mediacijo. Zanimivo, a ne?
#8
Tudi poskus odkupa od SKZG - izgleda, da imamo vsi iste izkušnje. Žalostno!

viewtopic.php?f=1&t=38612&hilit=sklad+kmetijskih+zemlji%C5%A1%C4%8D

:evil:
#9
Ne vlagaj nobene tožbe, ker boš vse zgubil !!!!
Javnih zemljišč in zemljišč v lasti države se ne moreš priposestvovat!!!
Poskusi pisno z lepo besedo.

Ko si rekel, da so ti rekli da jih toži nisi vse povedal vse. Jz predvidevam da si jim mogoče omenil, da si to lastiš in da si si že priposestvoval in oni ti dajo odgovor toži nas. Seveda zato, ker boš tožbo zgubil Smile
#10
Piši vladi, mandatarju. Danes bo pomemben vsak € ki ga dobijo.

Dvojna korist:
1. dobijo € za (njim) neuporabno zemljišče,
2. dajo brco v rit neodgovornemu uradniku za SKZG in zopet dobijo (prišparajo) €

Mogoče je pa to nova formula za državne birokrate: "Če se ne boš podvizal pri reševanju zadev, te bom prijavi na vlado in vsi bomo na boljšem!"
#11
susa Napisal:Ne vlagaj nobene tožbe, ker boš vse zgubil !!!!
Javnih zemljišč in zemljišč v lasti države se ne moreš priposestvovat!!!
Poskusi pisno z lepo besedo.


Kje to piše??? to je veljalo v prejšnjih režimih... najdi mi link do predpisa


Johan_R Napisal:Piši vladi, mandatarju. Danes bo pomemben vsak € ki ga dobijo.

Dvojna korist:
1. dobijo € za (njim) neuporabno zemljišče,
2. dajo brco v rit neodgovornemu uradniku za SKZG in zopet dobijo (prišparajo) €
"

OBVEZNO!!!! ko ne pride odgovor v 8 dneh po mailu, vedno ponovno posredujem še odgovornim na ministrstvu, ki je pristojno za organ. Ko vidijo razni sekretarji kako njihovi birokrati lupijo banane namesto prijazno odgovarjajo je zadeva spisana v 1 dnevu z jasnimi odgovori.

O obnašanju pa je potrebno obvestiti nadrejene, torej ministrstvo za kmetijstvo in za javno upravo!! Pa ime uradnika navesti.
#12
Geosynth ("Javnih zemljišč in zemljišč v lasti države se ne more priposestvovati!") ima žal prav.

Z lepo besedo in ponudbo (tudi po odkupu parcele) žal nismo nikamor prišli.
Ocenjena vrednost parcele po podatkih GURS-a je 900 €, mi smo bili pripravljeni plačati 4x več, a Sklad bi jo morda (moraš dati prošnjo in potem gre zemljišče na dražbo!!!) prodal za 30.000 €!

Gre za zemljišče, ki nikomur razen nam nič ne koristi, zato sicer ni bojazni, da ga bi kdo hotel kupiti za ta denar (še enkrat - parcela je po podatkih GURS-a vredna 900 €).

Tako, da nam ostane le tožba, katere izid bo težko v naš prid, ker je naša država tako pisala zakone, da je lastnik te zemlje v vsakem primeru, pa četudi slab. Po oceni odvetnika nas bodo stroški tožbe stali med 1000 in 1500 €, kar pa je še vedno veliko manj kot 30.000€. Nimamo kaj za izgubiti.

Sicer je naš primer zelo podoben temu zgoraj opisanemu Marije in Jožeta Krajnca iz Celestrine oziroma Ložan, slišal pa sem še za kar nekaj precej podobnih.

Tudi mi imamo papirje pristojnega (?) državnega organa, da smo lastnik te zemlje, a to zaradi spleta okoliščin ni bilo vpisano v zemljiško knjigo. Žal pa papir enega državnega organa ni merodajen za drug državni organ. Sad

Dobrodošli v Sloveniji!
#13
Tudi sam sem po 14dnevnem čakanju po 3 dneh le priklical nekoga iz SKZG ki mi je v zelo zaspanem in zdolgočasenem tonu, verjetno iz enega "pildka" prebral da je m2 gozda med 1€ in 2€ in da naj dam vlogo, rešena bo v 4-6 mesecih. seveda sem samo izbulil oči in je bil vsak nadalnji komentar nesmisln. Moja trditev, da je po GURSu zadeva ocenjena na cca 0,6€/m2 se mu je zdela brezpredmetna saj se oni ravnajo po svojih ocenah (žalostno da mi je lokalni logar rekel, da naj za to hosto ne dam več kot 0,5€/m2, ker je nikakva - se pa drži naše parcele, predvsem zato se pa nam gre ).
#14
Macchiaveli Napisal:Geosynth ("Javnih zemljišč in zemljišč v lasti države se ne more priposestvovati!") ima žal prav.
še 1x, člen, predpis,... kje to piše?

kaj je javno "zemljišče" in kaj je državno ali občinsko..... ? mogoče bomo celo razčistili pojme
#15
29. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ki je veljal v času, ko bi naj tekel priposestvovalni rok.
In še en kup pogojev: tudi dobrovernost je v pravnem jeziku bolj zapletena od dobrovernosti v pogovornem jeziku itd, itd ...


Skok na forum:




Zadnje novice

Vaša streha pušča?
21.10.2019 ob 07:14:34
Vaša streha pušča?
V določenih primerih vam lahko pri popravilu strehe pomaga vaše zavarovanje doma. Ste ugotovili, da vaša streha... Beri dalje »
Lumar - na ogled hiši dveh generacij
09.10.2019 ob 11:03:14
Lumar - na ogled hiši dveh generacij
V podjetju Lumar v soboto 12. oktobra med 10.00 in 16.00 uro pripravljajo nov dan odprtih vrat. Tokrat bodo predstavili hiši, ki sta... Beri dalje »
Odločitev, ki zagotavlja zdrav način življenja, udobje in dolgoročne prihranke
07.10.2019 ob 07:59:04
Odločitev, ki zagotavlja zdrav način življenja, udobje in dolgoročne prihranke
Dom je tam, kjer se počutimo prijetno in varno. To je prostor, kjer se lahko sprostimo, odmislimo vsakodnevne tegobe in zadihamo s... Beri dalje »
Otroška soba v mansardi
03.04.2018 ob 18:21:19
Otroška soba v mansardi
Marsikdo reče kaj pa je takega narediti otroško sobo v mansardi. Glavno je, da sobo okrasimo z nekaj junaki iz risank in to je to. Je res, da je to... Beri dalje »