Marles premierno predstavil koncept FRESH: Prihodnost montažne gradnje je zasnovana na 125-letni tradiciji
Ljubljana, 5. marec 2025 – Podjetje Marles hiše Maribor, vodilni proizvajalec lesenih montažnih objektov pri nas,…
 |
|
Attack 25-35 DPX lambda - Print verzija +- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum) +-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4) +--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18) +--- Tema: Attack 25-35 DPX lambda (/showthread.php?tid=42695) Strani:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
|
RE: Attack 25-35 DPX lambda - Sid3 - 15.11.2020 Zdravo. Da podam moje mnenje. Pri menjavi z mocnejsim vent se moc kotla v fazi delovanja res nekaj malega poveca, ce ta deluje celoten cikel na 100%. (kasen % vecja moc). Pri zacetku kurjenja ter na konc pa je kar nekaj razlike. Zacetek je tako stabilnejsi z slabsimi poleni, neizkusenim kurjacem skoraj vedno uspe zakuriti. (zapiranje vrat z nizjim TDP, manjsi delez zacetno prizganega lesa poleg luknje sobe,...) Na koncu kurjenja pa je videt mnogo bolje razžarjeno zerjavico (svetlejša v vecjem obsegu) ce je te mnogo na koncu kurjenja se tudi temp kotla v tej fazi zna dvigniti za 1 do 2C. Koliko bo zognjenelih kosev lesa je pri meni odvisno pri katerem TDP bom izklopil vent ter kdaj bom zapru primarca. Zaprje vent pri Tdp 100C ter prav tako primarca bo zgolj malo oglja. Ce vse premaknem na 140C pa bo oglja vec. Trenutno vent ugasa na TDP 120C primarec zapira na TDP 90C. V fazi delovanja moc vetilatorja pri meni deluje od 70 do 100% odvisi kako niha Tdp. Vecino casa deluje na 80%. Original vent je bil 36W, nadomestek okoli 70w ter mnogo vecja turbina. (Crpalka kotla za svoje delovanje uposteva Tdp, temp kotla, preostanek kisika ter temp v zalogovniku). Lp RE: Attack 25-35 DPX lambda - Gomi - 15.11.2020 Dotok primarnega zraka samo pod stropom je konstrukcijska napaka. Posledice opisuje Hanzi. Še bolj pa se kažejo pri tlačnih kotlih, katerega imam sam. Dokler nisem preusmeril primarca v spodnjo cono sem imel vedno grmado in eksplozije v nakladalni komori. Moj primarc sedaj prihaja v komoro nekje 8 do 9 cm nad dnom komore vzdolžno ob bočnih stranicah. Glede moči ventilatorja. Ventilator lahko po stopnjah nastavljam 100% , 86%, 73%, 60%. Moja nastavitev je 86%. Razlika v delovanju kotla pri 100% in 86% se kaže tako kot je opisal Sid3. Delovanje pri 100% ob začetku do delovne temperature je pospešeno, ob koncu, ko se sekundarni zrak zapre pa tudi. Ves ostali del - torej v času pirolize pa je ne glede na nastavitev moči ventilatorja delovanje kotla enako. Takrat vodi moč ventilatorja elektronika, ki ga drži na obratih, ki ustrezajo nastavljenim kriterijem. RE: Attack 25-35 DPX lambda - Igorslo - 15.11.2020 Recimo froling S4 15kw in 22kw sta popolnoma enaka razlika je samo v programu koliko % dela ventilator prisilnega vleka 15kw 85% in 22kw 95%, potem je pa še 28kw kateri ima ventilator enaki kot 15 in 22 kw odprt na 95% malce večje turbolatorje in točko gorenja višje za 20c . 15, 22kw 190c TDP, 28kw 210c TDP Po moči oz hitrosti prisilnega vleka in višji TDC gre froling praktično iz 15kw do skoraj 28kw . RE: Attack 25-35 DPX lambda - Hanzi - 15.11.2020 Zna biti še razlika v hitrost pretoku vode skozi peč. Ker 28kw je 2x močnejša od 15. Ob enaki crpalki bi potem morala ∆T dvakrat višja pri 28. Pa najbrž ni. Če imaš nas povratek na 60, pa recimo da 15kw zmore do 70, potem bi 28 kW prišla na skoraj 80 ob enakih pretokih. Ker v tistih 20C TDP pa tudi dvomim da je taka razlika. Attack ima še to slabost najbrž da ima premajhen presek kanala za primarni zrak. Sem ga enkrat že meril, ga bom.se enkrat šel.meriti. samo zdele ravno gori. Zanimivo bi bilo te cm2 primerjati z drugimi pečmi. Attack ima še to slabost najbrž da ima premajhen presek kanala za primarni zrak. Sem ga enkrat že meril, ga bom.se enkrat šel.meriti. samo zdele ravno gori. Zanimivo bi bilo te cm2 primerjati z drugimi pečmi. Attack ima še to slabost najbrž da ima premajhen presek kanala za primarni zrak. Sem ga enkrat že meril, ga bom.se enkrat šel.meriti. samo zdele ravno gori. Zanimivo bi bilo te cm2 primerjati z drugimi pečmi. RE: Attack 25-35 DPX lambda - Hanzi - 16.11.2020 Če je komu dolgčas ker na PSS ni več debat o uplinjakih naj kak nasvet se tule odda https://www.facebook.com/groups/288775025695482/?ref=share RE: Attack 25-35 DPX lambda - Hanzi - 16.11.2020 A lahko kdo napiše naslednje podatke za svojo peč? Velikost odprtine za primarni zrak je cca 35cm2. Tako v peči, kot na metuljcku pod belimo pogonom. Upam da sem prav računal površino, že dolgo je od šole.... Ali je to dovolj velika za šobo ki ima presek vsaj 2x večji, in dimnik fi 150 ki ima tako se 2x večji presek kot soba.oziroma.4x večji kot dotok primarnega zraka. Ja, v šobi se dodaja še sekundarni zrak in seveda les ki izgoreva tudi izloča pline. RE: Attack 25-35 DPX lambda - Hanzi - 17.11.2020 Sem dal moje plehe nazaj v peč. Ni to to. TDP ni šla bistveno preko 180, ko so "pogorele" smrekove veje na dnu, je začel TDP padati proti 150, kisik pa naraščati proti 15% Pa je bilo kuriva se dovolj notri. Ko sem vrata priprl, se je začela TDP dvigovati in kisik padati. Zdaj tuhtam, da bi jutri zvečer zakuril brez vsakih vodil za zrak, čeprav mislim da sem tudi to že probal pa ni dalo rezultatov. Al je celo ogenj potegnilo v sesalni kanal, se ne spomnim natancno. RE: Attack 25-35 DPX lambda - Gomi - 19.11.2020 Pa si kaj preverjal če ti tvoji plehi ne povzročajo luknje nad šobo. V takih primerih običajno lambda oziroma ostanek kisika narašča. Glede vstopnih odprtin zraka v kotel bom koncem tedna odšravfal in zmeril. Je pa po spominu tam nekje 35-40cm2. Sprašuješ se če je to dovolj glede na presek šobe, izmenjevalcev, dimnika. Tu igra veliko vlogo temperatura. Da pogori 1kg drv je v vplinjak potrebno dovesti tam okrog 7 do 8 m3 zraka. Ko gre zrak, ki je sedaj že dim skozi žerjavico in šobo, se segreje vsaj na cca 650°C, da CO spodobno zgori. Zaradi višje temperature se mu volumen poveča 650/273=2,4. Skozi šobo gre torej 8+2.4x8=27,2m3 dima. Na izhodu v dimnik pa spet zaradi padca temperature pride le še (recimo da ti gre v dimnik dim temp. 180°C) 180/273=0,66. Ja tam 8+066x8=13.3m3. RE: Attack 25-35 DPX lambda - Hanzi - 19.11.2020 Očitno imajo plehi premajhe luknje oziroma.je prevelika.ovira za dotok zraka. Ceprav je če ne drugje, na koncu dovolj velika luknja (2cm) da bi zrak lahko prišel v peč. Zato sem včeraj vse.posravfal ven in zakuril brez vodil (direkt iz luknje zrak v kurisce) Na žalost razen prve ure nisem imel.priloznosti spremljati gorenja, ampak tisto prvo uro je pošteno gorelo, primarca je več kot.polovico zaprlo pa je temperatura bila še vedno 180+. Tudi kisik je bil tisto prvo uro ustrezen, ker je bil sekundarc.delno odprt. Bom še enkrat ali dvakrat zakuril pa da vidim obnašanje. Probal bi se , da bo odstrani stransko zaporo na original vodilu, da bi ostal samo širši del ki bi nekoliko prepreceval pepelu v zračni kanal sicer ni dotok na tleh, tako da bi moralo biti res veliko pepela v peci da bi začel leteti v kanal, ampak.... Bolje preventiva kot kurativa RE: Attack 25-35 DPX lambda - Igorslo - 19.11.2020 #Gomi ali je velika razlika v izkoristku energije iz drv če so dimni plini 180 ali 200 -220? Več zraka gori hitreje, močneje in izguba gre v dimnik ampak je tudi na izmenjevalcih večja temp. Ne znam izračunati oz ne najdem "kmečke" formule ki bi mi to izračunala. RE: Attack 25-35 DPX lambda - Gomi - 20.11.2020 Na Holzvergaser forumu sem pred leti prebral, da je razlika v izkoristku dobrega vplinjevalnega kotla cca 1%, če mu dvigneš TDP za 17°C. Vprašanje pa je koliko to drži. Najbolj natančna metoda je z vgrajenim kalorimetrom. Naložiš 20kg drv in kuriš z nastavljeno temperaturo TPD 180°C. Naslednjič pa z nastavljeno TPD 200°C. Če je elektronika kotla solidna, boš dobil precej točne rezultate. Če pa imaš npr. 2 zalogovnika in na vsakem namontirano po 4 termometre bi pa pri enakem postopku tudi dobil neko sliko in iz razmerja napolnjenosti izračunal približno učinkovitost. Kakšne kolikor toliko točne preproste "kmečke" formule ne poznam. Dalo bi se izračunat iz enačb za dimenzioniranje izmenjevalcev na izhodno TDP pri 180 in 200°C in nato po Schacku prenos na vodo, s primerjanjem dobljenih kilovatov bi potem lahko dobil izkoristek pri različnih izhodnih temperaturah iz kotla. RE: Attack 25-35 DPX lambda - Igorslo - 20.11.2020 Hvala za približen odgovor, potem kar sem tudi jaz prebral ni neke "računice", če je kotel čistejši z večjo TDP je to potem bolje dolgoročno in čist =boljši izkoristek itd Pa spet kakšna so drva ,kalorije,vlaga,gostota... se ne bom več sekiral V glavnem za moj Froling S4 je mišljeno idealno oz nastavljeno je 22kw 190TDP in za 28kw 210TDP , pa ker je to enak kotel z izjemo malce večjih turbolatorjev v 28kw sem mislil da je "precejšnja" izguba, pa v praksi verjetno ni tako, je več v ceveh,regulaciji,izolaciji itd RE: Attack 25-35 DPX lambda - Gomi - 23.11.2020 Da malo bolj razložim zakaj je težko po "kmečko" določit izkoristek kotla pri dvigu temperature dimnih plinov, bom podal račun dogajanja v kotlu. Kurjači na splošno vsi vemo, da moramo v izmenjevalcih imeti turbolentni tok plinov če hočemo doseči prenos toplote. Pod kakšnimi pogoji nastopi pa le redki. Sem tudi eden tistih, ki ni bil zadovoljen z delovanjem kotla in sem se zato lotil predelav. Običajno kaj dosti s tem ne dosežemo, ker poskušamo bolj na slepo. Če pa poznaš nekatere zakonitosti delovanja, pa imaš veliko več možnosti za uspeh. Iz spodnjega računa je razvidno, da ima moj kotel pri določenih temperaturah slab prenos toplote v izmenjevalcih. Da teh ne bi dosegal sem ob boke kotla namestil turbolatorje in s tem povečal prenos toplote na bočne stene, s tem pa zmanjšal temperaturo plinov pri vhodu v izmenjevalce. Ta račun pa je primer, kako sem do tega prišel. V kotel naložim od 30 do (če jih zelo skrbno nalagam) max cca 35kg bukovih polen. Kotel na polni nakladi gori cca 5ur. Temperatura dimnih plinov se giblje v polnem gorenju nekje okrog 180°C. Da ne zakompliciram s teorijo vzamem, da je za 1kg drv potrebnih 7m3 zraka z upoštevanjem 40% presežka zraka (lambda=1.4). Že v predzadnjem prispevku sem omenil, da se volumen 1 litra plina, če ga segreješ za 273° poveča na 2 litra. Dimni plini potujejo skozi kotel turbolentno ali laminarno - mejnico je določil Reynods. Imenuje se Reynoldsovo število ki je Re=2320. Nad tem številom se plini obnašajo turbolentno in oddajajo toploto, pod njim pa se obnašajo laminarno in ne oddajajo toplote. Še en privzeti podatek - temperatura plinov pod izmenjevalci. Tu gre zahvala Sid3, ki je pred leti na forumu napisal, da je pri njegovem kotlu temperatura (v glavi mi je ostalo da se giblje med 400 in 500°C). Jaz sem vzel tz=500°C. Na uro mi torej zgori 35/5=7kg drv. Pri tem porabim 7x7m3=49m3 zraka. Izmenjevalci so cevi s premerom 45mm in jih je 6 kom. Prerez izmenjevalca je 0.045x0.045x3.14/4=0.0016m2. Kotel jih ima 6 skupaj 6x0.0016=0.0095m2. Zračunam pretoke v kotlu. Imam 49m3/h dima, ki pride pod izmenjevalce segret na 500°C. Volumen se mu zato poveča na 49+49x(500/273)=139m3/h. Za nadaljni račun rabim hitrost pretoka skozi cevi izmenjevalcev v m/s. 139/0.0095x3600=4.064m/s. Sedaj lahko začnem preverjat ali je v cevi izmenjevalca turbolentni ali laminarni tok. Najprej pomnožim premer izmenjevalca s hitrostjo dima 0.045x4.064= 0.183. Tu uporabim tablice kinematične viskoznosti, ki je odvisna od kvalitete zgorevanja, vsebnosti CO2, daleč največ pa od temperature. V tablicah dobim za 500°C vrednost 0.000077. Če vrednost 0.183 delim s kinematično viskoznostjo bom dobil Reynoldsovo število in videl ali je izmenjevalec kotla na vhodu v turbolentnem ali laminarnem področju. 0.183/0.000077=2376 > 2320 Rezultat žal ni najboljši. Sem zelo blizu mejnice med laminarnim in turbolentnim tokom. Pri temperaturi 500°C pod izmenjevalci imam le malenkostno turbolenco na vstopu v cevi. Prenos toplote je na začetku izmenjevalcev, ko je temperatura plinov najvišja, majhen. Kaj pa dobim če je temperatura pod izmenjevalci 400°C. 49+49(400/273)=121m3/h ; v m/s 121/0.0095x3600=3.538m/s kinetična viskoznost za 400°C je 0,0000622 zmnožek premera in hitrosti ja 0.045x3.538=0.16 in Re=0.16/0.0000622=2572 > 2320 Tu sem pa že nekje v normalnem turbolentnem območju. Grem preverjat še za konec izmenjevalcev pred vstopom dimnih plinov v dimnik. temperatura 500°C Hitrost plinov zračunam po Gay-Lussacovem zakonu, ki v izmenjevalcih preprosto povedano pomeni, da masa, ki je šla v cev, mora priti tudi ven. Ampak glede na to, da se dim do konca cevi ohladi, se mu volumen zmanjša. Računsko to pomeni 500+273=773K in na koncu cevi 180+273=453K. Razmerje 773/453=1.71 mi pove za koliko se je zmanjšal volumen oziroma zmanjšala hitrost. 4.064/1.71=2.38m/s Račun Reynoldsovega števila Re=0.045x2.38/0.0000323=3315 > 2320 temperatura 400°C faktor zmanjšanja (400+273)/(180+273)=1.49 hitrost dima 3.538/1.49=2,40m/s Re=0.045x2.40/0.0000321=3364 > 2320 Iz računa se vidi, da moj kotel pri temperaturah okrog 500°C pod izmenjevalci, stoji na precej trhlih nogah. Na podoben način lahko vsak na svojem kotlu preveri kako stvari stojijo. Vrednosti za kinematični koeficiente v območju med 100 in 800°C lahko napišem po korakih po 100 stopinj, vmesne vrednosti si pa interpoliramo - če bo koga zanimalo seveda. RE: Attack 25-35 DPX lambda - Igorslo - 23.11.2020 Zelo zanimivo , kateri kotel pa imaš? RE: Attack 25-35 DPX lambda - Gomi - 23.11.2020 Vigas 25LC. |
Zadnje novice