Idejna rešitev

Začelo se je z razmišljanjem ob planirani gradnji zelo varčne hiše ob glavni predpostavki, da ima sosed farmo govedi z obilo silaže nedaleč od naše parcele. Skratka prezračevanje je bila edina rešitev. Ker je novogradnja zaradi krize padla v vodo, adaptacija 55 letne hiša pa padla iz neba (odločitev so sprejeli drugi), je bilo treba na vrat na nos nekaj narest.
Pokličem dva izvajalca in dobim klasične rezultate, prvi poenostavi, zrak naj zajemam v od kmetije najbolj oddaljeni točki in vodim po tleh kar po kanalizacijski cevi premera cca 18cm. Oba "zakomplicirata" z natančnim merjenjem prostorov, projektom... Kdo bo pa čakal na projekt in izvajalce, ki se bodo vključevali v dela glede na gradnjo, ki je bila že sredi grobih zidarskih del. Z deli smo itak začeli prepozno in vsako dodajanje novih izvajalcev bi nas oddaljilo od končanja fasade še pred zimo. Zato je padla odločitev, da se stvari vsaj kar se tiče cevi lotim sam.
Ko se že skoraj odločim za ustrezno cev za zemeljsko predgretje, mi Frenk (forumaš) navrže, da naj ga neham lomiti in naj raje naredim vodni kolektor in izmenjevalec. Seveda mi je bila rešitev poznana, samo ko se zakoplješ v eno smer rešitve problema, na vidiš drugih smeri. Slabost "zemeljskega" zajema je neposredna bližina križišča vaških cest, skozi katerega vozi precej traktorjev, smetarji nakladajo smeti..., včasih se pa tudi precej praši. Zemeljski vodni kolektor pa je omogočil izvedbo zajema zraka v slemenu hiše,
kjer naj bi bilo zaradi višine še manj vonjav, da ne omenim čistoče zraka. Kolektor je, ko tole pišem, zgrajen, 70m alkatena 20mm v približno 10m^2 in 1 do 1,5m globokem izkopu do nepropustne ilovice, ki ga zalija voda iz bližnjega potoka speljanega po betonskih ceveh. Nivo oziroma pretok vode iz potoka lahko reguliram, tako da bo tu še kup enih možnosti in eksperimentiranja, posebej pozimi.
Glede gibanja zraka oziroma zaporedja prostorov sem se po sili razmer odločil za 3 kroge, dnevna > kuhinja – del zraka skozi predsobo v kopalnico, spalnica – del zraka skozi predsobo v kopalnico, kabinet v mansardi > kurilnica v pritličju > utiliti > kopalnica. Mansardi je v uporabi le še spalnica, ki bo dobila dovod, odvod pa bo šel skozi špranje stropa na podstrehi, deloma pa v predsobo in od tam bogvekam .
Balansiranje razvoda imam rešeno na dva načina, mašenje cevi s peno, ki dodatno duši hrup ter filtrira zrak in z balansirnimi ventilatorji, ki so zaenkrat v dovodu v najdaljšo vejo, to je kabinet v mansardi, ter v obeh odvodih (koplnica in kuhinja). Predvsem bo obratoval ventilator za kabinet in morda nekako krmiljeni v odvodu iz kopalnice.

Cevi
Pri ceveh sem bil mnenja, da so večje veliko boljše, saj se upor zraka z večanjem zmanjšuje z mislimda tretjo potenco. Skratka kaka 7cm plastika se mi ni zdela primerna. Glede razvoda po hiši so bila groba zidarska dela že v polnem teku, ko mi je "užgalo", da bi se dalo narest prezračevanje tudi v stari hiši. Na brzino se odločim za spiro cevi v spuščenem stropu. Skupaj z izpušnima komorama in rešetkama sem jih dobil pri Klima Belehar. Šlo je za dve ravni cevi premera 125 in 100mm s 45° kolenoma na začetku, kar je izpuha v dnevni in spalnici pripeljalo v strop shrambe v sredini hiše. Te cevi bom čez leta lahko brez večjega problema očistil.
Za odvod iz kopalnice in spalnice sem vzel kar kanalizacijske cevi, zaradi problema s prostorom iz kopalnice premera "samo" 110mm. Obe cevi sem pod gipskartonom združil v 125mm in pripeljal do shrambe - prva velika napaka. Iz kuhinje je zadostoval le prehod skozi steno s 125mm kanalizacijsko cevjo. Ko sem povezal oba odvoda in ko je nekdo v kopalnici spustil vodo v WC školjko, me je v spalnici skoraj kap od hrupa. Malenkost bolje je bilo v kuhinji, a še vedno katastrofa.
Ko smo že pri ceveh, za dovod sem imel v planu povsod kovinske cevi, da se izognem problemu statičnega nabijanja, prahu in tudi kakim vonjavam iz kanalizacijskih cevi. Našel sem poceni alufleks cevi, zato sem za komplet "nadometni" razvod uporabil Galaflex, nekaj 5 slojnih, nekaj dvoslojnih. Mimogrede edina firma s katero se je dalo vse in to hitro zmeniti po emailih.
Na podstrehi je bilo potrebno speljati zrak izpod slemena do 8m oddaljenega rakuperatorja, zato sem iskal izolirane cevi in našel zelo ugodno cenu v Kranjskem HIB-u, kjer so imeli še nekaj cevi premera 180mm iz opuščenega programa. 180mm je sicer preveč, a ker je bila cena ugodnejša od veliko manjših, sem se odločil zanje. Slabost velikega premera je večja površina cevi, preko katere se poleti vstopni zrak precej bolj segreje.

Postavitev rekuperatorja
Prvotno sem mislil dati rekuperator v strop shrambe, a ko je padla odločitev, da se zrak zajema pod slemenom strehe, sem se odločil za predsobo v mansardi. Druga ideja je bila podstreha, kar bi povečalo problem zamrzovanja vode v predgretju in tudi rekuperatorju, če se sistem za dlje časa izklopi. Dodatno pa mi je postavitev na strop omogočila lažje posege v rekuperator in lažji razvod cevi za mansardo po stropu mansarde. Daljši razvod po podstrehi je zaradi segrevanja in ohlajanja zraka v cevi sila neugodna rešitev.

Hrup
Ker je bil rekuperator v mansardi se je ponudila rešitev glede hrupa z ločenim vodenjem odvoda zraka do rekuperatorja v mansardi po dveh 125mm alufleks ceveh. Treba je bilo najti še rešitev za spalnico, v odvodni kanal sem natlačil nekaj "gobe" oziroma "pene", ki mi je ostala od davno propadlega projekta izdelave sedežne. To je seveda krepko zadušilo pretok zraka, ki pa je itak le dodatek k pretoku iz spalnice v predsobo (in od tam v kopalnico) mimo oziroma skozi vrata. Glede hrupa skozi dovodna kanala ni bilo problema, saj sta spalnica in dnevna sosednja prostora z vrati. V stropu shrambe sem izvedel delitev dovoda zrak, ki pride po 16cm alufleksu, od delilnika do spiro cevi pa sem dal po 2m 125mm alufleks, kar mi omogoča vgradnjo balansirnih ventilatorjev, s katerima bi lahko časovno spreminjal pretok zraka v spalnico in dnevno. Poizkus je pokazal, da bi se ta dva ventilatorja v dnevni in spalnici lahko slišala, zato sem predvidel omenjena 2 metra cevi, ki bi ju lahko zamenjal s tankima plastičnima (za priklop kuhinjske nape) speljanima malo sem in tja, kar preverjeno znatno zaduši hrup ventilatorjev. Kakorkoli že, izkazalo se je, da balansiranje pretoka ni potrebno.
Glede hrupa so drugi problem ventilatorji. Glavna ventilatorja sem dal takoj na vhod in na koncu izhoda, oboje je na podstrehi in pri obratovanju obeh ventilatorjev s polno močjo, kar je dobrih 30W, se hrup praktično ni zaznal oziroma se je zaznal cca pol metra od izstopne rešetke v stropu dnevne, pri čemer je nevzdržno pihalo, krepko moteče tudi sredi dnevne 2m od rešetke in to s kapo na glavi in 22°C.

Ventilatorji
V bistvu so bili ventilatorji glavni razlog za in tudi proti samogradnji. Običajni izmenični imajo obupen izkoristek, ki še zlasti apde pri znižanih obratih, na katerih ventilatorji skorajda vedno delujejo. Poceni majhni rekuperatorji imajo moč ventilatorjev cca 2 X 60W, kar pri najnižji moči še vedno nanese cca 60W in če to pomnožimo s 365 in 24 dobimo dobrih 500kWh, kar cenovno sicer ni veliko (50€), zame pa preveč, zakaj 500, če gre s 50, morda celo manj.
Ko sem začel iskati enosmerne ventilatorje ni bilo uspeha, dokler nisem prišel na moje poklicno področje, kjer že skoraj od nekdaj kraljujejo DC ventilatorji. Manjše dobimo marsikje, in z enim res kakovostnim premera 12cm in nizkim hrupom, sem pri dovedeni moči 0,25W kak mesec pošiljal zrak iz predsobe skozi zgoraj omenjeno cev v dnevno, od tam pa je šel del zraka skozi kuhinjsko napo na podstreho, del pa nazaj v predsobo. Zrak v dnevni je bil po občutku povsem sprejemljiv brez odpiranja oken. Skratka četrt W za zračenje dveh prostorov, skoraj noro napram nekaj W, da se izmenični motor sploh zavrti.
Večje ventilatorje najdemo recimo pri IC-elektronika , ki vam v dveh dneh »zrihta« ventilatorje iz Farnella, recimo tale ima neverjetno nizek hrup, veliko izbiro prek nastavljanja filtra pa imate tukaj.

S 17 in 15W ventilatorjem na vstopu in izstopu (to sem nekako nabrskal brez večje investicije bolj v eksperimentalne namene, a bo kot kaže tako ostalo) dosegam (po občutku kakovosten zrak) povsem zadosten pretok že pri cca 3W, nekje pri 5W pa se počasi začne čutiti prepih na fotelju v dnevni sobi dobra 2 m od rešetke. In to navkljub daleč prevladujočem uporu rekuperatorja. Ko ga bom v kratkem premostil oziroma preklopil na poletno obratovanje in dogradil hlajenje z zemeljskim vodnim kolektorjem, računam, da bosta 2W (pri katerih se ventilatorja zanesljivo zaženeta) povsem zadosti. Skratka letna poraba ventilatorjev bo cca 33W, najti moram še eno skromno črpalko za vodo (mini akvarijska bo verjetno zadostovala) in narediti dobro regulacijo vklopa črpalke.

Izmenjevalec
Kako izmenjevalec oziroma rekuperator deluje v teoriji, sem davno tega opisal v tejle temi tega spletnika. Samogradnja je sicer stalno visela v zraku, a ker sem imel že vsega dovolj zaradi adaptacije, sem resno iskal ustrezno gotovo rešitev. Ker mi je znanec ponudil zelo ugodno in kakovostno možnost, sem se že odločil za nakup, a ker je bil problem z montažo oziroma iskanjem mesta le te, razvodom cevi, na koncu pa še s kondenzom, sem mečkal in mečkal z odločitvijo (v bistvu iskanjem lokacije in rešitve montaže), cena je vmes narasla, kar mi ni bilo najbolj všeč in znanec me je poslal nekam in hvala mu . Torej že lani sem se odločil za samogradnjo, vendar šele ko bo čas.
Že par let nazaj sem zasledil rekuperator iz papirja, ki poleg teplotne energije vrača tudi vlago. Pozimi namreč klasični rekuperator krepko izsuši zrak in brez vlaženja bojda ne gre. Vlaženje pa pri ultra varčnih hišah in njenih lastnikih pomeni dodatne nesprejemljive kWh. Nekateri smo pač "ubrisani", nekateri pa poleg tega še Gorenci

Izdelavo rekuperatorskega jedra bom predstavil v drugi temi, tule pa bom dodajal izkušnje in rezultate meritev na že precej gotovem sistemu. Zahvala znancu, je torej zaenkrat še pogojna, a dobro kaže.

Zaenkrat je rekuprator še podprt, da 25 let stara iverka (enkrat namočena z deževnico) na stropu ne bi popustila

Prvi rezultati
Danes je bilo prvič nekoliko hladnejše jutro, elektronski termometer ob vstopu je kazal 10,6°C, v izstopni rešetki v dnevni pa je nameril 19,7°C. Povprečna vztopna temperatura odpadnega zraka v rekupert je bila cca 22°C. Ker je izstopni ventilator vsaj za tretjino šibkješi in je izstrošenega zraka skozi rekuperator verjetno manj kot vstopnega, je to zelo dober rezultat.

Opažam, da se na cca 6m alufleks cevi skozi predsobo zrak opazno segreje - to je bilo očitno ko sem izklopil izstopni ventilator in je vstopal precej hladnejši zrak, ki se je skozi te cevi znatno ogrel.

V ponedeljek 31.5. je bilo zunaj precej hladno (12°C) in zelo vlažno - zunanji vlagomer cenene vremenske postaje je kazal 91%. V stanovanju je cel vikend, ko je deževalo, vlaga naraščala in v pon. zjutraj je bila že 70%. Ko sem na poti v službo premišljeval o teh razmerah mi je "užgalo", da mora biti vsaj kje karton moker. V službi pogledam v Molierov diagram se zgrozim in vse skupaj izklopim - na daljavo preko telefona in očeta . In res, ko popoldne odprem rekuperator, je cca tretjina kartonov ob izstopni reži iztrošenega zraka povešenih, a so še vedno lepo zlepljeni - hvala bogu, ni šlo vse rakom žvižgat.

O problemu vlage sem odprl novo temo v spletniku.