V ponedeljek 31.5. je bilo zunaj precej hladno (12°C) in zelo vlažno - zunanji vlagomer cenene vremenske postaje je kazal 91%, asfalt se po nočnem dežju skorajda ni sušil, torej je bila vlaga zares blizu 100%. V stanovanju je vlaga cel vikend, ko je deževalo, naraščala in v pon. zjutraj je bila že 70%. Ko sem na poti v službo premišljeval o teh razmerah mi je "užgalo", da mora biti vsaj kje karton moker. V službi pogledam v Molierov diagram, se zgrozim in vse skupaj izklopil - na daljavo preko telefona in očeta . In res, ko popoldne odprem rekuperator, je cca tretjina kartonov ob izstopni reži iztrošenega zraka povešenih, a so še vedno lepo zlepljeni - hvala bogu, ni šlo vse rakom žvižgat.

In smo tam, pred novim velikim problemom, to je visoka zunanja vlaga, ki se zaradi kartonskega izmenjevalca počasi seli v hišo, po parih dnevih pa se začnejo močiti kartoni v izmenjevalcu.

Še isti dan sem rekuperator preuredil za prezračevanje mimo izmenjevalca in v stanovanje je začel prihajati manj vlažen zrak (v mislih imam relativno vlažnost), čeprav je bil hladnejši, torej je bila apsolutna vlaga še dodatno nižja. Povsem očitno je postalo, da je kartonski izmenjevalec kar krepko prenašal vlago, saj se je do naslednjega dne vlaga v stanovanju spustila pod 60, v sredo pa navkljub dežju pristala na 55%. Vse stene so iz masivne opeke kar krepko "pregipsane" in po izkušnjah iz pralnice taka stena vsrka ogromno vlage in spust vlage iz 70 na 55 sploh ni tako malo, kot bi si mislili. V obratni smeri sem take rezulatte dobil z enim sušenjem perila v navadnem sušilcu, pri čemer je vsa vlaga ostajala v cca pol manjšem prostoru kot se mi trenutno prezračuje.

Pri "izključenem" kartonskem izmenjevalcem je bila vstopna vlaga v prostor redno (največkrat precej) pod bivalno (v stanovanju), prejšnje tedne pa je buila velikokrat le 1% pod bivalno in je slednja zaradi tega samo rasla. Zanimivo bi bilo vedeti, kako ta problem rešuje Mitsubishijev loosney. Sam bom stvar verjetno rešil z dodatnim kovinskim protitočnim izmenjevalcem po sistemu cev v cevi. Za dovod že sedaj uporabljam 10m izolirane alufleks cevi premera 18cm in če vanjo dam 12cm troslojno alufleks, bo za prehodno obdobje in poleti stvar čisto spodobna, kartonski izmenjevalec pa bo obratoval samo pozimi. Če pa "skontam" sistem loput, bi se pa preklop dalo tudi avtomatizirati glede na stopnjo vlage v prostoru. In ker so ventilatorji tako dobri, bi lahko cevni izmenjevalec deloval vedno, tudi skupaj s kartonskim, kar bi na vseh področjih izboljšalo delovanje – poleti nižja vstopna temperatura na »kilerju« (toplotnem izmenjevalcu zrak/voda), pozimi pa višja in s tem dlje časa omogočeno delovanje brez predgretja, kar poveča rekuperacijo vlage – če bo to sploh potrebno, bo treba počakati na zimo. Pozimi je namreč rekuparacija vlage najboljša pri temperaturah vstopnega zraka od 0 do par °C, če predgretje temperaturo dvigne, se v kartonu kondenzira manj vlage, če je vstop pod ničlo pa bi prišlo do zaledenitve kartona, kar je povsem nesprejemljivo, saj uniči izmenjevalec.

Ponuja se torej možnost regulacije vlage, na voljo bi imel dve stopnji, vklop kartonskega izmenjevalca in obtočno črpalko za "kilerček". Izgleda, da bo treba stvar avtomatizirati, morda speljem podatke do stalno delujočega PC-ja, zamenjam grafično za takšno s TV izhodom, in bom imel pregled nad stanjem na vseh TV-jih po hiši. Če pa bi dodal še IR sprejemnike, prehod signalov na RS232 in ustrezen SW na PC-ju, pa bi lahko stvar tudi daljinsko krmilil. Ko bi bil mlajši in imel več volje oziroma entuziazma, bi šlo to zlahka, ko si preko 50 pa se ti to zdi izguba časa. Prvotni plan je bil eno stikalo off/min/max, ter ročno dvakrat letno v in iz-klapljanje izmenjevalca.