Najbolj brani spletniki

Zadnjih 7 dni:

 
 

Opečna tla v stari istrski hiši

0

DSC06471_3.JPG

Investitor se je za samogradnjo opečnih tal navdušil že pred kakimi petimi leti, ob prebiranju mojih spletnikov. Za oblaganje je uporabil stare planetke, ki so bile prej na tej isti hiši položene na strehi kot sekundarna kritina. Temnejše ozke ploščice za pas ob zidovih je narezal iz starega opečnega zidaka, ki ga je našel zasutega ob hiši, ko je delal izkop za dozidavo hiše. Idejo za način (vzorec) oblaganj tal, je prispeval investitorjev znanec, ki se ukvarja z izdelavo mozaikov. Kljub odlični ideji, pa samo oblaganje opečnih tal ni bilo opravljeno najbolje. Težave so nastale pri brušenju, impregnaciji in pri fugiranju tal. Navdušuje pa polaganje "na oko", ki ga je investitor uporabil z namenom, da bi dosegel čimbolj rustikalen videz tal. Lepota imperfekcije. Ker starih strešnih planetk ni bilo dovolj, je manjša površina tal v pomožnih prostorih ostala nepoložena. Za oblaganje teh nedokončanih tal, za oblaganje okenske police in za nišo zidanega štedilnika, sem uporabil opečni tlakovec proizvajalca GMK EKO .
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Slabo opravljeno brušenje in neustrezna impregnacija (investitor ni brusil sam, ampak je za to delo nekoga najel). Opravljeno je bilo le grobo brušenje, sledi brušenja so močno vidne. Lunkerji v globini opečnih ploščic, ki so zaradi brušenja postali vidni, po brušenju niso bili zapolnjeni s fugirno maso.

Tla so bila impegnirana z vodnim steklom, ki za impregnacijo opečnih tal ni primerno. Na fotografiji se lepo vidi zamazanost tal. Šele po ponovnem brušenju so tla pokazala svojo pravo barvo. V kuhinji pri štedilniku, so na tleh kljub premazu z vodnim steklom, vidni temni mastni okrogli madeži

Najprej sem opravil grobo, nato pa še fino brušenje tal. Po brušenju sem tla impregniral z OSMO trdim voskom.

Sledi fugiranje - zapolnjevanje drobnih luknjic (lunkerjev)

Oblaganje shrambe, niše zidanega štedilnika in okenske police.

In za konec še fotografije dokončanih tal. Mirno lahko rečem, da so to najlepša opečna tla, s katerimi sem imel opraviti v svoji dvajsetletni poklicni karieri. Lepota imperfekcije. "Wabi-sabi" je izraz, ki bi ga uporabili Japonci.





















In čisto za konec. Tla so bila polagana na oko, brez da bi vzporednost fug kontrolirali z vrvico, Al letvijo ali celo z laserskim žarkom. Ker je smer polaganja rahlo ušla nadzoru, jo je bilo treba malo popraviti. Nastal je zanimiv detajl - klin. Podoben detajl sem pred leti fotografiral zunaj, na zadnji strani najbolj znane toskanske kapele - Cappella della Madonna di Vitaleta


Jože, šele danes sem prebral tale spletnik. Ko gledaš slike detajlov, te kar malo mine, da bi to imel, tako razmetano, šlampasto vse zgleda. Ko pa pogledaš celoto, vrhunsko, starinsko, prvobitno! In seveda, hvala za jasno razlago napak in rešitev. Odlično, kot vedno! LP

Ivo, Japonci imajo za lepoto imperfekcije poseben izraz: Wabi-sabi

http://www.utne.com/mind-and-body/wabi-sabi