Delovna postaja za keramičarja

5.5
Povprečno: 5.5 (2 votes)

1_3.jpg

Rajka sem pred kakimi sedemnajstimi leti spoznal pri prijatelju, ki je prenavljal podedovano hišo. Rajko mu je polagal keramične ploščice v kopalnici. Sam sem bil takrat še popoln zelenec na tem področju. Prišel sem opazovat kako dela in postavil sem mu nekaj vprašanj. Na moje presenečenje je človek ki me je videl prvič v življenju, na moja vprašanja odgovarjal obširno. Presenečen sem bil,da svojega strokovnega znanja ne skriva in da ga je pripravljen tako širokogrudno deliti. Kasneje me je vzel za pomočnika in postala sva prijatelja. V dobršni meri je zaslužen da delam, kar delam. Ker sem se pred leti odselil iz domačega kraja, se vidiva zelo redko. Po dolgem času je naneslo, da sva oba dobila delo na isti stanovanjski hiši. Tule bom predstavil njegovo inovacijo. Delovno postajo za polagalca keramičnih ploščic, ki jo je razvijal in dopolnjeval v letih, odkar sva se nazadnje videla. Ideja je naravnost genialna, in ničesar podobnega se ne da kupiti na trgu. Delovna postaja omogoča brezprašno in hitro delo na zelo majhni površini, kar je recimo pomembna prednost pri adaptacijah kopalnic v naseljenih blokovskih stanovanjih. Delovna postaja je modularno sestavljena in vsak modul funkcionira tudi samostojno. Tovarno Montolit bom s pomočjo tele objave poizkusil prepričati, da Rajkovo delovno postajo podrobno prouči in da jo začne serijsko proizvajati. V tržni uspeh ne dvomim. Rajko pravi, da bi jo vsekakor kupil, če bi jo kdo ideloval. Ker je na trgu ni, se je izdelave lotil sam in jo med delom sproti dopolnjeval in prilagajal svojim potrebam.. -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Delovna postaja je sestavljena iz treh modulov. Sesalnika, krožne žage in ročnega rezalnika keramičnih ploščic. Vse je hitro sestavljivo oziroma razstavljivo brez vijačenja. Krožna žaga se z vrha nasadi na sesalnik, ki služi kot podstavek. Električni vtikač in vtičnica sta nameščena tako, na nasedeta en na drugega. Torej krožno žago samo postavimo na sesalec in in električna povezava je vzpostavljena. Enako velja za odsesovalno cev za prah.

Ročica za blokado koles preprečuje, da bi se med delom postaja nekontrolirano premikala. Ročico v blokirnem položaju obdrži magnet.

Ročica za preklop sesanja. Če žagamo s krožno žago se sesalnik avtomatsko vklopi pri zagonu žage in prašenja med rezanjem ni. Če potrebujemo sesanje (recimo tal) z gibko cevjo, s to ročico preusmerimo tok zraka na gibko cev, cev na krožni žag pa blokiramo, da ni jalovega vleka zraka z odsesovalnega priključka na krožni žagi. Ta ročica torej preklalja loputo in hkrati zaganja motor.

Krožna žaga je predelana poceni namizne žaga za rezanje lesa, kupljena v Bauhausu. Originalen motor ki se za rezanje keramike vrti na prepočasnih obratih je odstranjen, vgrajena je mala kotna brusilka, ki se vrti z 11000 vrt/min. Brusilko je s pomočjo vzvoda mogoče premikati po višini, tako se da diamantni rezalni disk omakniti pod delovno mizo. Na robu mize lahko lomimo zarezane ploščice.

Lesena plošča mize je na tečajih, da je hitro odstranljiva. Tako je omogočeno hitro čiščenje večjih delcev keramike, ki jih sesalnik ne more odsesati. Na fotografiji je vidna spužva, skozi katero teče rezalni disk. Do spužve je s pomočjo črpalke speljan dotok vode. Voda ne prši, le rahlo vlaži rezalni disk. Vlaženje je pomembno za gladko rezanje (brez krušenja glazure) porcelanskega gresa.

Na konec dovodne cevke vode je nameščena improvizirana šoba, ki poskrbi za reduciran dotok vode. Poskrbi tudi, da voda med posameznimi rezi ne odteče iz cevke nazaj v posodo.

V v posodici z vodo je nameščena potopna črpalka, ki skrbi za dotok vode do rezalnega diska.

Za lažje določanje točke preboja ( ko z vrha tiščimo ploščico na rezalni disk) Je vgrajen laser, ki na točko preboja projecira lasersko piko. Zadeva je uporabna pri izrezovanju raznih odprtin.

Za izdelavi tako imenovanega brušenega roba, je v leseno mizo vrezan "V" utor, ki je glede na sredino rezalne plošče nekoliko zamaknjen. Najprej je bila pod mizo še ena kotna brusilka, katere rezalni disk je bil glede na mizo nagnjen pod kotom 45 stopinj. Pravzaprav je kotna brusilka še vedno tam, le v uporabi ni, ker se je rezanje s pomočjo utora iskazalo za bolj praktično in hitrejše.



Izdelava brušenega roba na nizki stenski obrobi in primer brušenega roba na vogalu dimnika. Ploščice so porcelanski gres z visokosijajno stekleno glazuro, ki se rada kruši. Kljub temu je Rajko brušen rob uspel narediti na opisan način.



Ročna rezalka za ploščice omogoča rezanje ploščic z stranico dolžine 60cm. To v večini primerov oblaganja tal in sten zadostuje. Na delovno postajo je nataknjena s pomočjo tečajev, in se jo da hitro namestiti oziroma odstraniti.

WD 40 Je pod delovno mizo pritrjen z magnetom. Namenjen je mazanju ročne rezalke keramičnih ploščic.

Če bi se kdo z Rajkom želel dogovoriti za polaganje keramičnih ploščic, je tule njegov kontakt:
Rajko Miklavčič 041 864 793

Vse pohvale mojstru za vložen trud in inovativnost,čeprav menim da vse skupaj izgleda zastarelo in nepraktično,predvsem mislim na transport in tudi uporabo za današnji čas ko so ploščice izjemno velikih formatov.Za malo denarja se da kupiti večfunkcijski stroji kot so Montolit Tornado ali Raimondi Picus ki zadovoljijo vse te potrebe,in mnogi drugi.Še enkrat čestitke za trud.

Ravno nasprotno. Postaja je izredno praktična za transport, omogoča delo na majhni površini, delo na njej poteka izjemno hitro. Po štirinajstih dneh opazovanja dela z njo lahko mirno zatrdim, da je postaja naravnost brutalno učinkovita. Razni Pikusi so v primerjavi z njo okorni, težki in počasni. Potrebna sta dva človeka za prenos, potrebujejo veliko količino vode, ki pri delu prši naokoli in jo je po končanem delu treba skupaj z blatom nekam odliti. Zaradi pršenja vode med delom ni mogoče natančno videti, kako točnen je rez. Tudi keramično ploščico je treba po rezanju na veliki vodni žagi pred lepljenjem oprati in osušiti. Delovno postajo je razvil mojster, ki se s polaganjem keramičnih ploščic ukvarja že kakih trideset let in je zato lahko impliciral rešitve ki so učinkovite in izhajajo iz dolgoletne prakse. Ker gre za samogradnjo, naprava res nima fensi-šmensi videza. Tudi videz ročnega rezalnika ploščic je zavajajoč. Res je videti, kot da bi ga izdelala slab mizar in priučen ključavničar. Vse na tem rezalniku je podrejeno enostavnosti izvedbe in hitrosti dela. Vse po principu "manj je več". Tudi Montolit proizvaja take rezalnike, čeprav jih nima v nobenem katalogu. Ne prodaja jih v Afriko ali v latinsko Ameriko, ampak v tehnološko visoko razvito Nemčijo. Nemci sami zahtevajo take rezalnike. Že vedo zakaj.

Varnostni pa ne bi bil ravno vesel tega. Povit kabel z trakom nekaterim gre zelo na ži..e. Pa ščitnik na rezalki pa voda in štrom brez atesta. Drugač pa je kar nekaj truda in iznajdlivosti v tem

Kakšen "nadimek" ima še ta mojster? Njegov sin je polagal pri meni, pa gre po njegovih stopinjah. Je sigurno eden najboljših keramičarjev v Sloveniji.

svašta, človek je zelo iznajdljiv. za zaščito pred vodo (jobizerjeva skrb) se lahko uporabi šteker iz recimo pokvarjene vodne žagice za keramiko za 38-40€, ta ma že vgrajeno zaščito, stikalo na mali kotni brusilki pa se premosti in orenk pobužirka (lahko pa bi celo zalil s slikonom). to je potem rešeno, povijanje kabla se reši za par evrčkov s kvalitetnimi bužirkami. ščitnik se pa naredi iz kosa pleksija in kovinskim profilčkom kot cepilni klin (sicer se majstru še najbrž kje valja original od žagice, bi bilo tud uporabno, ali od stare vodne žagice). pri rezanju na preboj ga pač ni, pri rezanju robov za stike se pa malo odmakne/dvigne, toliko da se normalno vidi obdelovanec. če bi mojster smatral da je našteto potrebno, ima to po mojem v enem popoldnevu rešeno.

meni je izvedba všeč,predvsem je praktična. Osebno bi dodal še eno dozo s fit stikalom (30mA).
Sem pa imel problem pri rezanju podobnih ploščic, uporabil sem ploščo za granitogres in se mi je zgornji rob rezanja vedno rahlo poškodoval. Poskusil sem tudi s selotejpom, vendar tudi ni pomagalo. Bom poskusil še z močenjem brusne plošče.

lp

Najbolje od vsega je (če zanemarimo hitrost dela), da med delom ni niti pikice prahu. Medtem ko je Rajko rezal v kopalnici, sem jaz hodil fleksat na balkon. (oblagala sva vsak svojo kopalnico v dveh različnih nadstropjih). Vsak dan sem se vračal domov bel kot mlinar (moja frizura je odličen lovikec prahu). Delal sem takoimenovane brušene robove - stičeneje vogalov ploščic brez uporabe letvic. Čeprav sem imel na objektu veliko vodno žago, je nisem imel v mansardi kam postaviti, zunaj je pa zmrzovalo. Dobršen del tega prahu od brušenja pride seveda tudi v pljuča. Bi pa po vedenju o sesalcih ki ga imam, gradil tako postajo na Hiltijevem sesalniku. Ima ležeč nizek ploščat filter vgrajen tako, da ne sega v posodo in zato gre v posodo več prahu. Zaradi oblike filtra je avtomatsko stresanje filtra med delom izredno učinkovito. Sesalniku vse do napolnitve posode do vrha, niti malo ne pada moč. Pa še zavore za kolesa ima serijsko vgrajene. Pa namesto kotne brusilke s premerom plošče 115 cm bi raje vgradil brusilko s ploščo 125 cm. Močnejša je in robustnejša, pri delu je manj tresljajoev in rez poteka hitreje. Za izdelavo lukenj v ploščice je sicer boljša kotna brusilka z diskom premera 115cm. Vsekakor je pod mizo dovolj prostora za vgradnjo obeh.

zelo inovativno
od raimondija je model GS 86 a ni to podobna ce ne boljsa zadeva?
Enkrat sem delal z enom monterjem ki ni dodajal vodo v zemaljsko vlazan beton, samo pesek in cement "ker se mu orodje prevec umaze",(bolj vlažan je boljše je). Ista zgoba je z blatom od vodne zage je pac nujno zlo.
lp
-------------------------
polagam kamne Nasmešek

Kamenjar hvala za komentar. Žal ti odgovarjam pozno, tako da ne vem, če boš sploh prebral odgovor. Žaga Raimondi GS 86 je v principu res podobna temu, kar je sestavil Rajko. Bistvena je pa razlika v številu obratov diamantne rezalne plošče. Raimondi ima na motorju 2800 obr/min, na rezalki pa (prenos preko jermena) 5800 obr/min. Kotna brusilka ki jo je vgradil Rajko, ima 11000 obr/min, kar je praktično krat dva, v primerjaviz Raimondijem. Več je obratov, hitrejše poteka rezanje. Za rezanje bicoture ta razlika niti ni pomembna, pri rezanju porcelanskega gresa se pa dodatna zaloga vrtljajev močno pozna. Če bi se Raimondi vrtel tako hitro, bi centrifugalna sila vodo razmetavala daleč naokoli. Rajko je na svoji žagi uspel združiti visoke vrtljaje in kontrolirano hlajenje z vodo. Blata ni, je le vlažen fin prah, ki ga sesalnik sproti požira. Raimondi je tudi težak. Brez vode tehta 25kg (z vodo 26kg). Še dve fotografiji Raimondija GS 86, da bodo tudi drugi vedeli, o katerem stroju je govora.