Najbolj brani spletniki

Zadnjih 7 dni:

Najbolj komentirani spletniki

Zadnjih 7 dni:

 
 

Temeljita rekonstrukcija hiše - 5 - Drenaža

10
Povprečno: 10 (4 votes)

To je šesti del serije spletniških vnosov, s katerimi predstavljam zaenkrat največji zidarski projekt v mojem življenju - temeljito rekonstrukcijo stare hiše v tesni okolici Ljubljane.

    Prejšnji deli:


        Nadaljujem, kjer sem v prejšnjem vnosu prekinil...

          Temelji so se komaj imeli čas ohladiti, ko smo že poklicali mojstre za hidroizolacijo. Napovedan je bil dež, zato smo s tem pohiteli. Najprej je bilo vse skupaj potrebno premazati z Ibitolom, ki so mu primešali malo bencina, da se je hitreje sušil:

          Medtem je prispel že kombi z rolami hidroizolacije. Po predlogu nadzornega sem izbral 4 mm Bituplast, ki je armiran s poliestrsko folijo. Izredno trpežna in hudičevo težka zadeva:

          Dva mojstra sta se lotila dela in do mraka polepila vse tri strani. Rezultate sem poslikal naslednji dan, ko se je bolje videlo:

          Po enem dnevu so zidarji razopažili še zadnjo stranico hiše in hidroizolacija temeljev je sledila še tam:

          Medtem so se na sprednji strani začele priprave za nadzorovano rušenje balkona. V načrtu je bil sicer tudi po novem zarisan balkon (o tem več kdaj kasneje), vendar obstoječi ni ustrezal ne dimenzijsko, ne statično. Moral je proč:

          Mojstra sta najprej odstranila ograjo, nato pa je zapela štemarica:

          Armaturo sem naročil samo malce skrajšati, ne pa povsem odstraniti, saj bo služila za sidranje nove balkonske plošče iz lahkega betona, ko bo enkrat kasneje prišla na vrsto:

          Dobro urico kasneje balkona ni bilo več:

          Na enak način se je poslovil še manjši betonski nadstrešek nad starim vhodom:

          Naslednja dva dneva sta bila deževna, kot napovedano. Čas sem izkoristil za pregled načrtov in urejanje fotografij. Drugi dan so ravno po koncu naliva pripeljali material za drenažo - stirodur, čepasto folijo, drenažne cevi in betonske cevi za jaške. Blata do kolen, drselo je ko na ledu, ampak vseeno sva s šoferjem stvari nekako zložila s tovornjaka, ne da bi kdo padel v 2 m globok blatni jarek ob hiši. Fotografiral sem naslednji dan, ko se je vreme spet zjasnilo:

          Tega dne je dejansko potekala tudi montaža strelovodov, kar sem sicer opisal že v enem od prejšnjih spletnikov.

            Preden smo lahko začeli z izvedbo drenaže, je bilo potrebno pripraviti mesto za zaključni jašek, iz katerega se bo voda iztekala v meteorno cev, ki je del cestne infrastrukture in poteka pod pločnikom. Na parceli je bila samo ena primerna točka za ta jašek. Žal pa je bila zasedena s precej veliko brezo. Ni kaj, morala bo proč:

            Preden pa smo lahko naredili akcijo, sem moral poklicati skrbnika Telekom omrežja. Na dotični brezi sem imel namreč začasno fiksirane telefonske kable, ki so mi jih tja prestavili pred začetkom projekta, da smo lahko zrušili staro podstrešje. Pripeljal se je kombi G.V.O. in dva gospoda sta v prav zmernem tempu kable prestavila (zopet samo začasno) na leseni drog za elektriko. Z drogom je sicer tudi povezana svoja štorija o tem, kako izgleda naročanje in izvedba odmika elektro droga s strehe, ampak o tem morda kdaj drugič. Rezultat prestavitve kablov je bil... khm... zanimiv:

            Stopil sem po bratranca, ki je vešč podiranja dreves. Z motorko se je povzpel na vrh in jo po kosih žagal proti tlom. Na cesti smo s pomočjo parih ljudi in varnostnih trikotnikov improvizirali varovanje prometa in sproti pospravljali vsak odžagan kos debla. Stvar je šla skozi brez zapletov in breza je bila v dobri urici pospravljena:

            S tem je minil natanko en mesec od začetka, ko smo sneli prvi strešnik s stare strehe. Ne spomnim se prav dobro, ampak mislim, da sva šla s prijateljem to zapit.

              Naslednjega dne je bilo vse nared za začetek izvedbe drenaže. Najprej so mojstri nalepili stirodur na nove temelje:

              Hkrati je skrbnik lokalnega vodovodnega omrežja kar osebno prišel premaknit vodomer iz starega mesta v notranjost hiše. To je bil začasen ukrep, ki je omogočil, da je bila voda v hiši še naprej na razpolago po starih ceveh. Kasneje bo vse skupaj pristalo v mojem najljubšem vodomernem jašku:

              Ko je bil stirodur polepljen so mojstri na dno drenažnega jarka položili gradbeni filc, ki bo preprečeval, da bi blatna zemlja zamašila drenažno cev. Pred tem so že poskrbeli, da ima cev ustrezen padec na eno in drugo stran hiše. Betonske posteljice niso delali, saj je teren utrjen in je bilo dovolj, da so kar z lopato oblikovali kanal preden so položili filc:

              Sledilo je pritrjevanje čepaste folije, ki bo ščitila stirodur pred drenažnim nasutjem:

              Nato pa so se usule že prve bagerske žlice drenažnega nasutja. V kamnolom sem šel skupaj s šoferjem tovornjaka in pripeljala sva "rizl" z granulacijo 8-16 mm. Originalni plan je bil sicer 16-32 mm, vendar ga niso imeli, zato smo se zadovoljili z malo drobnejšim. Pomembno je, da nima fine komponente:

              Medtem ko je bager zasuval en del stranice, je na drugi potekala že videna priprava:

              Po dobrih dveh urah sta bili do polovice zasuti že dve stranici hiše:

              Na vogalu so mojstri začeli s postavljanjem prvega od štirih peskolovov, v katerega bo prišla odtočna cev žleba:

              Ko sem se sprehodil na drugi vogal hiše, sem ubral daljšo pot po sprednji strani in mimogrede poslikal opustošenje na dvorišču:

              Pri drugem peskolovu sem ujel izvedbo izstopne cevi, ki bo vzporedno z drenažo potovala prav do zaključnega jaška:

              Jarek na zadnji strani hiše je postajal iz ure v uro plitvejši:

              Popoldan je bagerist začel z izkopom jarka, ki bo pripeljal drenažne in meteorne cevi do končnega jaška na mestu, kjer je nekoč stala breza:

              Pri izkopu smo bili maksimalno previdni, saj na tem delu pod parcelo potekajo cevi Telekoma, ki so bile položene pred skoraj 30. leti (začuda gre do vseh hiš v okolici kabel vseeno raje po zraku). Cevi smo dejansko našli na predvidenem mestu in jih uspeli ne poškodovati. Za presenečenje pa je poskrbelo odkritje kakšen meter stran: v zemlji je bil debel kabel s plastificiranim kovinskim zaščitnim plaščem in betonsko spojko:

              Sledil je klic do skrbnika telekomunikacijskega omrežja, ki se je prav hitro pripeljal na teren. V moji prisotnosti je pogledal v vse svoje digitalne sheme, vendar kabel ni bil vrisan nikjer. Medtem se je zbralo že nekaj lokalnih radovednežev in pojavljala so se ugibanja, da gre morda za star vojaški telefon, ki je v času JLA vodil do vojaške baze nekaj kilometrov višje v hribih. Spojka naj bi bila znak, da je bil nekoč že pretrgan in na ta način poštukan. No, definitivnega potrdila nismo dobili od nikjer. Ker kabla sicer nismo poškodovali, smo ga enostavno dali na stran, kasneje pa zakopali nazaj. Se pa od takrat sprašujem... Kdo ve, kakšne tajne komunikacije mi potekajo preko dvorišča... Eh, mogoče bolje, da ne drmam preveč v to smer.

                Za konec dneva sem šel raje naredit pokrov za moj ljubi vodomerni jašek. No, v resnici sem samo izmozaičil datum v beton, izdelali so ga pa mojstri:

                Naslednji dan je bagerist zasul zadnjih 50 cm s tamponom. Pred tem so mojstri zavihali gradbeni filc preko rizla, da tampon ne bi pronical v drenažno nasutje:

                Na sprednji strani so mojstri povezali drenažno cev z obema priključkoma, ki sta bila pripravljena za naslednjo etapo, ko bo izvedena še notranja drenaža:

                Ko je bilo to zasuto, je prišla na vrsto še povezava nove kanalizacijske cevi za kuhinjske in kopalniške odplake (brez WC-jev). Tudi ta še ni bila v notranjosti nikamor zvezana, ampak le pripravljena za naslednjo etapo:

                Vzporedno so postavili še cev, ki bo vodila meteorno vodo iz dveh peskolovov proti končnemu jašku:

                Bagerist je končal z nasuvanjem tampona:

                Nato se je preselil na sprednjo stran in se lotil ostanka breze:

                Mojstri so medtem resno namnožili cevi. Proti vogalu parcele se je počasi stekalo prav vse - drenažne, meteorne, kanalizacijske in inštalacijske cevi:

                Za naslednji dan je ostal le še izkop zadnjega jaška in povezava na infrastrukturo:

                Meteorna cev pod pločnikom, v katero naj bi povezali novo drenažo in odvode peskolovov je bila precej višje, kot je pisalo v soglasju VOKA. Le 30 cm pod asfaltom. No, midva z nadzornim tistim podatkom nisva nikoli zaupala in sva sama že precej pred tem na lastne oči preverila, kako in kaj je s cevmi. K sreči se je s padci izšlo na centimetre in meteorni jašek se je lahko zaključil:

                Slike sicer nimam, ampak v odtoku jaška smo naredili protismradni ukrep. To pomeni, da smo na odtočno luknjo namestili oranžno plastično koleno, ki gleda v jašek in je obrnjeno navzdol. Na ta način je nivo vode v jašku vedno višji od odprtine v cevi, s čimer je preprečeno prehajanje smrada nazaj v jašek. Kanalizacijsko cev smo pa peljali mimo jaška in jo nekoliko nižje priključili na ustrezno koleno kanalizacijskega omrežja. S tem se je ta etapa počasi zaključila.

                  Ko so se mojstri poslovili, sem pljunil v roke še sam in zamešal nekaj betona v samokolnici. Stare cevi od balkonske ograje sem porabil za stebričke, na katere sem nato napeljal zasilno ograjo iz poliesterske tkanine. Dvorišče bo še dolgo časa ostalo gradbišče in zaradi bližine ceste sem potreboval nekaj manj neuglednega kot je oranžna gradbena ograja:

                  Po zaključku sem bil tako utrujen (bolj psihično kot fizično), da nisem naredil nobene fotke končne ograje. No, pa saj ni nič posebnega. Videli jo boste še iz različnih kotov na številnih posnetkih, ki sledijo v bodočih spletnikih.

                    Rekapitulacija pravkar zaključene faze (zaokroženo na najbližje tisočake):

                    • Izkop (50 m3 zemlje), obbetoniranje temeljev (12 m3 betona) in izvedba drenaže (100 m2 XPS in folije, 40 m3 rizla, 6 m3 tampona): 9 tisočakov
                    • Hidroizolacija temeljev (120 m2): 1 tisočak
                    • Peskolovi, inštalacijske cevi in priklop končnega jaška: 2 tisočaka
                    • Režija in nadzor: 1 tisočak

                    SKUPAJ: Nekje 12-13 tisočakov

                      Ker je tudi to zaradi banke šlo preko računov, je v zgornjem zajet tudi DDV.

                        Minil je šele dober mesec od začetka, a meni se je zdelo kot eno leto. Ker mi je služba to velikodušno dopustila, sem bil na terenu prisoten vseh 21 delovnih dni, od katerih so le redki bili krajši od 12 ur. V tem času sem bil bolj ko ne ločen od žene in obeh otrok, kar je bilo že samo po sebi stresno. Ampak mojstri so se resnično zavzeli in naredili ogromno v zelo kratkem času. Vmes sem neprestano postopal po gradbišču, gledal pod prste, absorbiral nova znanja, fotografiral in vestno pisal gradbeni dnevnik. Prenočeval sem v sobi na objektu (na kavču), vsako jutro vstal že ob 6. uri in se ob kavici pripravljal na nov dan. V povprečju sem spil kakšnih 5 do 6 kavic dnevno, večino v 2 kilometra oddaljenem bifeju, kamor sva se s prijateljem/nadzornim odpeljala vsakokrat, ko je bilo potrebno kaj v miru predebatirati ali pa le pomiriti živčke. Kaj bi bilo, če bi bil kadilec, raje ne pomislim. Zvečer sem do polnoči visel za računalnikom in driblal najrazličnejše scenarije, pregledoval načrte, vmes pa še kaj malega postoril za službo.

                          Kljub temu pa se je delo na hiši šele dobro začelo. Preseliti se bo potrebno v notranjost, kjer stari zidovi skrivajo še številna presenečenja zame. Naslednja etapa z novo ekipo mojstrov je bila že splanirana in na sporedu v roku treh tednov. Končati smo morali preden nastopi mraz, neznank pa je bilo ogromno...

                            Upam, da vam je bila moja predstavitev do sedaj všeč. Predvsem upam, da bo komu, ki se loteva podobnega projekta, pomagala razjasniti kakšno stvar.

                              Naslednjič bom prikazal, kako izgleda stara hiša, ko ji olupiš notranjo kožo. Brrr...

                              tako zanimivega in podrobnega spletnika res dolgo časa že ni bilo na forumu!
                              vsak dan prvo pogledam če je že kak nov spletnik od tebe Nasmešek
                              daj poskusi malo bolj hitro nalagat me kar zanima kaj bo potem Nasmešek

                              Heh, hvala. Nasmešek S hitrostjo se trudim, kolikor je časa zjutraj in ob večerih. Največ vzamejo v bistvu fotografije. Za vsako objavljeno jih imam v arhivu še 10, pa je treba izbirat in potem uploadat, pa linke limat v tekst... Vzame čas.

                              Sem pa iskreno vesel, da se komu zdi zanimivo. Uf, kaj šele prihaja! Pomežik

                              gumbasta folija je narobe obrnjena....

                              Mja, te debate sem bral že davno preden sem se lotil dela. Sem se tudi pozanimal pri izvajalcih in ni nobeden videl praktične razlike. Na koncu sem se strinjal, da je ok tako, kot so mi naredili, tudi če kdo misli, da "ni prav".


                              Kot jo vidim jaz, folija v praksi služi zgolj za zaščito stirodura pred poškodbami s strani drenažnega peska. Če so čepi obrnjeni stran od stirodura, je stik na vrhu, kjer je folija odrezana, bolj tesen (reže se jo v praksi namreč vedno med vrstami čepov). To pomeni, da je tako manj šans, da se drobnejši kamenčki posujejo za folijo, ker na vrhu ni odprtin. Ampak tudi če bi se - pri 5 cm debelem stiroduru ni omembe vredno.

                              Precej bolj pomembno je, da pesek ne pride med stirodur in hidroizolacijo. Tam zna pa oster kamenček narediti opazno škodo.

                              Odlično! Vse pohvale za tako nazoren in zanimiv prikaz opravljenega dela...
                              Komaj čakam nadaljevanje!

                              aoven, boljše ne bi mogel opisovati! res hvala, da deliš svoje izkušnje. marsikomu bo prišlo prav. samo tako naprej. zelo mi je všeč!

                              Stotič;
                              čepi na foliji naj bodo obrnjeni k stirodurju zato, da lahko voda, ki se prebije čez folijo, neovirano in čim hitrje odteče po stiku strodur-folija navzdol.
                              Zgolj s stališča mehanske zaščite stirodurja je pa manje-više vseeno.

                              Celvedis, hvala. Saj se strinjam, da naj bo po regelcih. Mene pač odtekanje vode ne skrbi, ker imam okrog hiše od 60 do 90 cm široko drenažno nasutje, na temeljih pa konkretno HI. Tista voda, ki bi se znašla za folijo, bo pa prav gotovo našla dovolj prostora, da odteče navzdol do drenažne cevi. Vodotesnega stika med folijo in stirodurom gotovo ni, pa če je obrnjena tako ali drugače.


                              Resnici na ljubo nisem želel pametovat izvajalcem še zaradi tega. Sem jim že tako dovolj in so marsikaj naredili mimo svojih navad, meni na ljubo. Glede folije sem jih, kot omenjeno, povprašal. A po odzivu nisem videl razloga, da bi jim kontriral.

                              Tudi od mene vse pohvale za spletnike, ki so zame še posebej zanimivi, saj me nekaj podobnega še čaka.

                              Super gledat kako se staro umika in nastaja novo! Nasmešek Le tako naprej.

                              Še v mojem imenu hvala za tako dober opis, meni bo prišel zelo prav, saj grem spomladi v podoben projekt. Samo to še ne vem, kako je pri vaši hiši ali so zidovi izolirani proti temeljem. Pri meni namreč niso.

                              @Samograditelj: Niso. Zaradi tega sem med drugim naredil še notranjo poglobitev z drenažo, kar je tudi opisano tukaj in tukaj. Ampak to se samo zaradi hidroizolacije ne bi splačalo. Alternativno bi lahko zunaj drenažo poglobil še malce pod temelje, če bi teren to dopuščal. Je pa to lahko zelo tvegano, zato 5x premisli.

                              Čepkasta folija naj bi bila obrnjena kontra kot je vaša. Je pa res da sem tud sam že slišal precej različnih mnenj Nasmešek

                              Pa malo me je zmotila vsesplošna uporaba tistih rdečih rebrastih cevi. Prvotno so namenjene za elektro kable ipd.

                              Sicer pa kapo dol - lepo predstavljen spletnik in res je lepo vidit kako zadeva napreduje!

                              @horch: Heh, o teh ceveh sem tudi sam razmišljal enkrat po končani izvedbi, ko sem gledal slike. Nekje so dali rumene, nekje pa rdeče. Se mi pa zdi, da je kar splošno "v navadi" za meteorno vodo polagati tovrstne. Ker so gibke, se jih lahko brez problemov spelje okrog vogalov in ovir. Vodo lepo držijo, pa še cenejše so kot oranžne kanalizacijske.

                              Najlepsa hvala za ta izviren prispevek, meni pride zelo prav ker ravno saniram staro hiso, ki sem jo podedoval samo sem postopek obrnil, sem prvo naredil streho in nato notranjost prvo nadstropje, tako da sva se lahko preselila z boljso polovico na svoje. Sedaj po 3eh letih me pa caka pritlicje z novimi temelji, hidroizolacijo in tako naprej potem v notranjost:) bom z veseljem prebral vsa nadeljevanja.

                              Čestitam, odlično ste to izvedli, mi ravno delamo popis potrebnih del in nas to še čaka...kdo je bil pa izvajalec?

                              Hvala za objavo tako detailnega spletnika.

                              Kot nekateri sem tudi sam opazil napacno obrnjeno cepasto folijo. Kako je obrnjena cepasta folija je zelo pomembno, samo zavedati se moramo, zakaj. Ce ne vem, se zdi da je res vseeno kako je obrnjeno.

                              Razlog ni da voda odteka ... Voda vertikalno odtece tako ali drugace ali je malo vecji stik ali manjsi. Torej to ni razlog.

                              Glavni razlog je ZRACENJE. Namrec ce pravilno obrnemo cepasto folijo, to je da cepi drzijo distanco, se s tem doseze zracenje temeljev in tako njihovo hitrejse susenje. Kako se bodo pa drugace posusili? Ce ne ravno preko zracenja. Torej kdor ne zeli vlage in suhe temelje, bo vsekakor poskrbel da bo cepasta folija obrnjena pravilno.

                              To ne stane nic, pomeni pa lahko zelo veliko dolgorocno. Par let gor ali dol. Tam po desetih, petnajstih letih pa pridejo vse napake pocasi na dan. Cemur sledi draga sanacija.