...sva si rekla, ko sva se vedno pogosteje vozila po krajih v okolici Ljubljane z očmi na pecljih za novimi hišami in praznimi parcelami. Nastanjena v bloku iz Sreče na vrvici za mastno najemnino (sicer plačevano prijazni lastnici), s pred kratkim rojeno kričačico - itak nisva imela kaj izgubiti... Če najdeva prijazne bančnike s še bolj prijaznim kreditom, poiščeva še bolj prijazne lastnike sončne in z zelenjem obdane parcele in sploh in oh prijazne (predvsem pa sposobne) graditelje montažnih hišic... Tisti iz cukra sva se odpovedala vnaprej, ker sva oba preveč sladkosneda, one iz cigla nisva hotela.... Kaj pa potem še ostane drugega kot 'ta lesena', zavita v mavčne obloge, izolacijo, bramac in lepe barve

In se je začelo... V malce drugačnem vrstnem redu, kot sva načrtovala, ampak vseeno... Najprej sva našla prijaznega lastnika prekrasne in ogroooomne parcele, potem sva med samimi fejst graditelji montažnih hiš našla ta pravega, takega, ki bo najino bajtico, prav porihtal - pravi RIHTER, torej... No, in potem, ko so bile te pogodbe že podpisane, tik pred zdajci, ko sva že malce zavijala z očmi, se je našel še en bankir, pravi nilski konj (če mene vprašate), ki nama je odštel še dnarce... (zdaj pa mu jih že veselo nazaj odštevava midva

Kakorkoli že - naslednji teden naj bi šlo zares. Pridejo bagrčki in kamiončki (ne, dragi, podmornic ne bo) in bomo začeli kopati in prekopavati...

Ampak zaenkrat je naša parcela še lep travnik, po katerem se šetajo murnčki, pa bogomolke, pa mravlje, pa naša tamala, seveda

Aja, pa kar se tiče bajtice - bo bolj miniaturna, ampak bo seveda še vedno imela vse, kar imajo tavelike:) Samo nikakor se ne moreva odločiti, kako naj jo kličeva: Villa Verde ali Chateau d'Orange