Tole je kar s strani Ministrstva za okolje in prostor:
Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se lahko začne z gradnjo?
Odgovor:
Prvi odstavek 3. člena ZGO-1 kot pravilo določa, da se gradnja (gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja in odstranitev objekta) lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. To pomeni, da se s takšno gradnjo, če zoper gradbeno dovoljenje, ki ga je izdala krajevno pristojna upravna enota, ni bilo v roku, določenim s pravnim poukom, vložene nobene pritožbe oziroma zoper gradbeno dovoljenje, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, v takšnem roku ni bil sprožen noben upravni spor, lahko začne po preteku takšnega roka. Če pa je bila zoper gradbeno dovoljenje, ki ga je izdala krajevno pristojna upravna enota, pravočasno, torej v roku, določenim s pravnim poukom, vložena ena ali več pritožb oziroma je bil zoper gradbeno dovoljenje, ki ga je izdalo ministrstvo, v takšnem roku vložena tožba pri pristojnem upravnem sodišču, pa to pomeni, da se z gradnjo lahko začne šele, ko je o takšnih pritožbah oziroma upravnih sporih pravnomočno odločeno. Slednje pa v primeru, ko izda gradbeno dovoljenje upravna enota, lahko pomeni, da pritožnik zoper odločbo ministrstva, s katero se pritrdi gradbenemu dovoljenju, ne sproži upravnega spora ali pa, če sproži upravni spor in tudi pristojno upravno sodišče pritrdi odločitvi ministrstva, zoper takšno odločitev ne vloži tožbe na Vrhovno sodišče RS oziroma če vloži takšno tožbo, tudi vrhovno sodišče odloči v prid ministrstvu oziroma upravni enoti. V primeru pa, ko izda gradbeno dovoljenje ministrstvo in je zoper njegovo odločitev sprožen upravni spor, to pomeni, da pritožnik, ko upravno sodišče pritrdi odločbi ministrstva, ne vloži tožbe na vrhovno sodišče oziroma če jo vloži, da tudi vrhovno sodišče odloči v prid ministrstvu.
Ker pa je z drugim odstavkom 3. člena ZGO-1 tudi določeno, da lahko investitor na lastno odgovornost začne z gradnjo tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja, to v primeru, ko izda gradbeno dovoljenje krajevno pristojna upravna enota, pomeni, da mora investitor, če je bila zoper takšno dovoljenje vložena ena ali več pritožb, počakati na odločitev ministrstva. Če ministrstvo pritrdi odločitvi upravne enote, lahko takšen investitor začne z gradnjo, ko se mu takšna odločba vroči. V primeru, ko pa izda gradbeno dovoljenje ministrstvo, pa to pomeni, da lahko investitor začne z gradnjo takoj za tem, ko se mu takšno gradbeno dovoljenje vroči.
Pri tem pa je potrebno posebej opozoriti, da v takšnih primerih, ko je investitor začel z gradnjo pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, vendar po njegovi dokončnosti in se je gradbeno dovoljenje v celoti ali delno odpravilo zaradi odprave izvedbenega prostorskega akta v postopku za presojo ustavnosti in zakonitosti ali se je gradbeno dovoljenje v celoti ali delno odpravilo oziroma izreklo za nično iz katerihkoli drugih razlogov, investitor nima pravice do povrnitve škode, ki bi mu nastala, ko bi moral takšen objekt, ki bi ostal brez gradbenega dovoljenja, odstraniti oziroma vzpostaviti prejšnje stanje. Investitor, ki bi začel z gradnjo pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, vendar po njegovi dokončnosti, bo tako varovan samo glede inšpekcijskih ukrepov, vendar samo, če se takšno dovoljenje ne bi kasneje pravnomočno odpravilo. Če pa bi investitor začel z gradnjo pred dokončnostjo gradbenega dovoljenja, torej takoj zatem, ko bi mu ga izdala upravna enota, zoper takšno dovoljenja pa bi bila vložena pritožba na ministrstvo, pa bo lahko zoper njega uvedel ustrezen ukrep pristojni gradbeni inšpektor.
Pravico do povrnitve škode ima lahko samo investitor, ki začne z gradnjo po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja in sicer iz razlogov zaupanja v pravnomočnost gradbenega dovoljenja. Pogoje glede možnosti takšnih odškodnin urejajo določbe 74. člena ZGO-1.
