živjo,

iz bukve-velike grče,sem naredil mizo naprostem
po žaganju in hoblanju ter brušenju sem jo premazal z bellesom in nato 2x beltop
vidim pa de se še pojavljajo dodatne razpoke,kar ni ok
imate kaj izkušenj z zaščito?

Bukev in dež nista ravno prijatelja, sploh pa sam les ni odporen na glive. Dobro ga najprej impregniraj s fungicidnim sredstvom ( včasih je bil fungicol) potem dobro osuši potem nanesi lazuro.

Razpoke se ti pojavljajo zaradi sušenja lesa ...

bo pa trajalo dokler se ne bo vlaga v lesu stabilizirala na 16 do 18 %...

torej čiči pa čaki

frišen les nikar barvati...ne boste naredili nič.

Barvati res ne, premazati s Cuprafluorinom pa....tudi večkrat

Lp J.

hja in kaj sedaj ko sem že prebarval?
pohoblat,pa jovo na novo
je pa ta bukev od lani,le da ni bila prežagana

Kar je, je. Sedaj pa pir pa čevape gor, kolkor cajta bo, bo. Bukev itak ne dolgo. Važno je, da bo večkrat v uporabi. Na zdravje in dober tek, ajd!

Lp J.

Les mora biti pred premazovanjem primerno osušen. Predvsem je to pomembno, če gre za zelo masiven les, ki bo izpostavljen vremenskim vplivom. Sistem premazov, ki ste jih uporabili je primeren za zaščito vremensko izpostavljenega lesa. Belles vsebuje biocide in tako ščiti les pred napadom škodljivcev. Njegov učinek je zagotovljen, če je les dobro osušen in se sredstvo laho vanj vpije, kar v vašem primeru ni bilo zagotovljeno. Po osušivi Bellesa pa za zaščito pred vlago, škodljivimi UV žarki in ostalimi vplivi okolja, tako kot ste naredili, 2 sloja Beltopa.
Kot je bilo napisano že zgoraj, bo les, dokler se dovolj ne osuši, pokal. Če boste odstranili vse premaze, morate pred premazovanjem les dobro osušiti, kar pa lahko traja tudi več let (ali pa ga dati v sušilnico). Odstranjevanje premazov je brez smisla, prav tako tudi premazovanje s kakšno od impregnacij, ki bo les ščitila pred napadom škodljivcev (zaradi sedanjih premazov in njegove vlažnosti se ne bo vpila v les). Ker so razpoke najbolj dovzetne za napad škodljivcev in se v njih navadno zadržuje vlaga priporočam, da razpoke izdatno napolnite z Bellesom, da lesa vsaj v razpokah ne bodo napadli lesni škodljivci. Spremljajte novonstale razpoke in jih tako »premazujte«. Dodatno nanašanje Beltopa pa odsvetujem, saj se bo zaradi ne dovolj suhega lesa in predebelega sloja lahko začel luščiti.

hvala za mnenja,ali je možno dobiti kakšen kit,s katerim bi pokital razpoke da voda ,vlaga ne bi imele dostop do notranjosti?

Ker je bukev naša vrsta lesa, ki se pri sušenju najbolj skrči, posledično pa razpoka (po obodu do 14%, prečno do 7%), je žal res edini nasvet da je treba počakati do konca. Odvisno od debeline in lokacije lesa je to lahko nekaj let. Kitanje z akrilnimi kiti je sicer možno, vendar skoraj nesmiselno.
Nekaj malega o delovanju in primer skrčenega bukovega kosa sem opisal TUKAJ

Težko bi našel bolj neprimerno vrsto lesa za uporabo na prostem. Bukev les na prostem izjemno hitro propade. Po domače: "postane pirjav".

Še bukova drva je treba pokuriti čim prej, saj lahko že v dveh sezonah izgubijo veliko kurilne vrednosti. Kakšne pametne rešitve, da bi masivna bukova miza obstala na prostem, sploh ni!

Tale citat je iz navodil za uporabo konstrukcijskega lesa:

"Glede na obstojnost lesa proti biološkim škodljivcem obstaja 5
trajnostnih razredov masivnega lesa, označenih s številkami 1 – 5 (1 = zelo trajen,
5 = ni trajen). Od naših vrst spadata v razred 2 hrast in kostanj, v razred 3 bor, v
razred 4 smreka in jelka, za vse ostale vrste (bukev, breza, javor, jesen, lipa, topol)
pa velja, da niso trajne in so uvrščene v razred 5"

Vse naše drevesne vrste tukaj niso zajete!

L. P.: Goba

- enkrat sem kupil eno (traktorsko) prikolico bukovih desk, škart, za razrez. Zložil sem jih zunaj in pokril, mogoče pa še kdaj prav pridejo, za drva jih je škoda. Dve leti kasneje sem preložil cel kup, da sem našel eno uporabno desko. Vse ostalo razpokano in zvito kot propeler.

jaz sem se pa tolk matral z to težko grčo
mogoče pa najdem kako rešitev

Za izdelavo zunanjega pohištva so od naših drevesnih vrst primerni hrast, kostanj, macesen, bor in tudi smreka. Smreko in bor je nujno primerno zaščititi in izbrati boljši les (bolj gosto raščen).

Na vrtu sem imel dolga leta mizo iz kostanjevega lesa. Če najdeš primeren les, lahko zdrži še dalj časa kot hrastova. Kostanjev les je lažji, pa tudi razteza se manj. Težko pa je dobiti kakovostne kostanjeve plohe.

Spodnji del kostanjevega debla rad poka (se kolje), še posebej, če je drevo napadeno od kakšne bolezni.

Najbolj obstojen naš les pa je po moje nagnoj. Za kakšno mizo je problematičen, ker je hudo strupen. Tudi nabrati primerno količino dovolj debelih debel je težko. Na voljo imam količino za izdelavo manjše zunanje mize. Morda se pa preko zime lotim izdelka ...

L. P.: Goba

to je res,dodam le da bukev ni za na prosto.<bukev je les za notranje prostore,ker ne mara vlage.Bukev je najboljši les za drva-žalostno ampsk resnično.Zunanji lesovi so smreka,jesen,hrast,eksotika.Že jesen ima probleme.Predlagam,naredi računico,bukev bo kaj hitro segnila,vlagat v eksotične lesove je pa strošek.Premisli?????¨!!!!!!!!