Vsi časi so UTC + 1 ura [ DST ]




Napiši novo temo Odgovori na temo  [ 29 prispevkov ]  Pojdi na stran 1, 2  Naslednji
  Tiskanje

Kotel na polena WVTERM TR in FROLING FHG TURBO ECO
Avtor Sporočilo
OdgovorObjavljeno: 21 okt 2006 11:36 
Pomočnik
Pomočnik
Odsoten

Pridružen: 21 okt 2006 10:56
Prispevkov: 65
Pozdravlejni forumovci. 8)

Moram vam povedat, da vsa že kar nekaj časa prebiram vendar se do sedaj nisem registriral, tako da vam tudi nisem mogel kaj dodati k vašim razpravam.

V svoji novogradnji se namreč odločam za peč centralne kurjve, ter sem pri tem naletel na majhne težave. Ko sem pred enim telom načrtoval hišo, sem bil trdno odločen kupiti peč na pelete podjejta CTC. Sedaj pa ko se je cena petel dvignila na cca 60 SIT/kg se taka peč ekonomsko več ne splača in posledično se bo potrebno odreči določenemu komfortu in vzeti peč na polena. Za mojo hišo so mi izračunali letno porabo toplote za ogravanje 13.427 kWh, ter da za ogravanje prostorov potrebujem 16,7 kW.

Ob izobilju ponudbe peči na trgu sem se najbolj ogrel za peč TR 20 (15 kW) domačega poizvajalca WVTERM. Peč je opremljena z lambda sondo, regulacija omogoča kar največji komfort pri kurjenju drv, izkoristek je relativno visok 90%, prostornina kurišča znaša 130 l. Prav tako sem na netu zasledil FROLINGOVO peč FHG TURBO ECO, katere cena je tam tam, ima pa manjše kurišče.

Glede da imam v teoriji razčiščena stvari, pa me predvsem zanima praktična plat omenjenih dveh peči in vaše izkušnje z njima. Zato vam postavljam nekaj vprašanj: :?:

1. Zanima me če ima kdo doma nameščene kakšno od omenjenih peči WVTERM TR 20 oz. FHG TURBO ECO (15 kW), ali kakšne druge moči, ter kako se obnašata?

2. Kakšen (kako velik) zalogovnik toplote ima nameščen ob njej in kako velik bojler sanitarne vode?

3. Kako pogosto jo je potrebno nalagati z drvmi in koliko časa zalogovnik toplote še drži temperaturo radijaterjev na nivoju, ko so polena v peči že dogorela?

4. Na kakšen vrste dimnik (Shidel, INOX) in preseka je omenjena peč povezana?

Za pozitiven odziv se vam v naprej zahvaljujem in vam povem da mi boste z vašimi odgovori močno pomagali pri dokončni odločitvi.



IT´S NICE TO BE IMPORTANT, BUT IT´S MORE IMPORTANT TO BE NICE!


Na vrh
 Profil  
 

OdgovorObjavljeno: 23 okt 2006 10:36 
Pomočnik
Pomočnik
Odsoten

Pridružen: 15 dec 2005 09:22
Prispevkov: 94
Pri nas mamo frolingovo FHG 3000 (20kw) 1000 litrov zalogovnik, 300 litrov sanitarni bojler z priklopom na sončne kolektorje. Kvadratura ogrevanja cca 200 kvadratov. Zaenkrat kurimo še po potrebi drugo leto se nameravamo selit tako da bomo videli točno kako bo. Prvi vtisi so uredu.


Na vrh
 Profil  
 

OdgovorObjavljeno: 23 okt 2006 15:54 
Pomočnik
Pomočnik
Odsoten

Pridružen: 21 okt 2006 10:56
Prispevkov: 65
Marko napisal/-a:
Pri nas mamo frolingovo FHG 3000 (20kw) 1000 litrov zalogovnik, 300 litrov sanitarni bojler z priklopom na sončne kolektorje. Kvadratura ogrevanja cca 200 kvadratov. Dimnik scidel fi 160 mm. Zaenkrat kurimo še po potrebi drugo leto se nameravamo selit tako da bomo videli točno kako bo. Prvi vtisi so uredu.


Marko kolikšna pa je bila skupna investicija v peč z zalogovnikom in celotno regulacijo?


Na vrh
 Profil  
 

OdgovorObjavljeno: 23 okt 2006 18:40 
Pomočnik
Pomočnik
Odsoten

Pridružen: 21 okt 2006 10:56
Prispevkov: 65
Vidim da je bilo kar nekaj ogledov odprte teme, vendar mi nihče ničesar ne doda. :cry:

Glede na to, da sem teoretično že prišel do izračuna koliko bi mi ena in druga peč pokurili lesa preko sezone, vam bom to tudi zaupal. Ob tem pa bi vas povprašal ali moj izračun teoretično drži in ali drži tudi v praksi:

WVTERM TR 15 ima kurišče velikosti 150 litrov v katerega gre cca 40 kg polen trdega lesa (bukev/hrast) vlažnosti 20 %. Ob predpostavki da kurimo 180 dni v letu (180 dni x 40 kg) pridemo do zaključka, da v kolikor zakurimo le enkrat na dan v enem letu pokurimo 7.200 kg lesa. Ob predpostavki, da 1 pm3 (prostorski meter) trdega lesa (hrast/bukev) z vlažnostnjo 20 % tehta 472 kg izračunamo, da bi na leto pokurili 15,2 m3 omenjenih drv. V kolkor vzamemo da je vrednost 1 pm3 hrsta/bukve na trgu 14.000 SIT znaša letni strošek kurjenja na omenjeno peč 212.800 SIT. Jaz bi rekel too much... :cry:

FROLING FHG TURBO ECO ima kurišče velikosti 80 l v katerega gre ob gornjih predpostavkah 21 kg trdega lesa.
Izračunam:
180 dni x 21 kg = 3.839 kg = 8.1 pm3 = 113.400 SIT na kurilno sezono. Rekel bi še kar sprejemljivo. :wink:

Sedaj pa vprašanje:

Ali ena polnitev kurišča v peči Froling zadostuje za en dan ogrevanja vseh radiatorjev v hiši (saj potreba za ogrevanjev prostorov znaša 16,7 kW v vrednosti so upoštevane toplotne izgube, zunanja temperatura -11 C, lega objekta in karakteristične vrednosti stavbe) in za ogrevanje 300 litrskega bojlerja sanitarne vode (poraba vode=štiri odrasle osebe)???? :? :?:


Na vrh
 Profil  
 

OdgovorObjavljeno: 23 okt 2006 20:29 
Specialist
Specialist
Uporabniški avatar
Odsoten

Pridružen: 21 dec 2005 14:49
Prispevkov: 1351
Kraj: Radenci
Saj ni problem v eficienci kurjenja. Problem je v eficienci toplotne zaščite, ki obdaja tvojo hišo. Če imaš dobro izolacijo, ogrevati ni problem.

Froling sistemi? Zelo zelo predrago. Navadna litoželezna peč z zalogovnikom (celoten sistem) je za dober milijon cenejši (zelo veliko drv).

Vsekakor sem pa mnenja, da so Froling peči ene najboljših kar sem videl. Investicija ni zaman, je pa visoka glede na pridobitev proti cenejšim sistemom.

Razumi, da je še vedno potrebno nalagati drva, še vedno jih je treba zlagati... razlika je le, da eno peč malo manjkrat nalagaš.


Na vrh
 Profil  
 

OdgovorObjavljeno: 23 okt 2006 20:36 
Specialist
Specialist
Odsoten

Pridružen: 15 jan 2006 13:06
Prispevkov: 284
izračunaj si dnevne potrebe po toploti in upoštevaj kurilno vrednost drv, ki jih boš uporabljal, izkoristek peči in boš dobil potrebne vrednosti (teoretične.)

Sam sem si ogledal že kar nekaj delujočih sistemov in verjemi, da z enim polnjenjem Frohliga ne boš cel dan ogreval hiše


Na vrh
 Profil  
 

OdgovorObjavljeno: 24 okt 2006 07:56 
Pomočnik
Pomočnik
Odsoten

Pridružen: 15 dec 2005 09:22
Prispevkov: 94
Jo!
2.300.000 SIT komplet z vsemi potrebnimi cevmi in ventili za v kurilnico.
Peč z 1000L zalogovnikom pa 1.942.000 SIT.


Na vrh
 Profil  
 

OdgovorObjavljeno: 24 okt 2006 08:23 
Mojster
Mojster
Odsoten

Pridružen: 08 dec 2005 09:23
Prispevkov: 110
Za Froling Turbo ECO 15 kW, 1000 l akumulator komplet regulacija Lambdatronic Komfort za dva mešalna kroga, pa nekaj črpalk in ventilov - 1.7 mioSIT. Kako dela pa povem čez teden ali dva.


Na vrh
 Profil  
 

OdgovorObjavljeno: 24 okt 2006 09:12 
Specialist
Specialist
Odsoten

Pridružen: 10 jan 2006 11:41
Prispevkov: 9166
Kraj: Okolica Lj.
malce me je zbodlo da gre za bnovogradnjo z 16 kW izgubami!?

hudiča! Zdaj ali gre za res velkiko kvadarturo ali za zelos labo izolacijo?

ko bom imel ta dva podatka boš tudi laže dobil odgovroo ali bo zalogovnik 1.00 litrov zadoščal ali bo treba 2.000 litrova lai bo 500 litrov 'preveč'.

osebno se mi zdi da si precej mimo pihnil že pri sami gradnji - vsaj kar se izolacije tiče. Ker zdaj te bo dolga leta tepli visoki stroški kurjenja, zato ker si se izognil malenksot višji začetni investiciji.

sicer pa...najprej počakam tvoje podatke o kvadraturi in izolaciji -d ate po nepotrebnem ne napadam :twisted:

O samih pečeh pa žal nimam nikakršnih izkušenj....bi pa sam gledal rpedvsem na izkoristek...potem pa delal takoj preskok na zalogovnik - ki bo skrbel da bo kurjenje le 1 x dnevno kar bo poskrbelo da dober izkoristek peči ter za sorazmeno udobje (ni potrebno več krat dnevno kuriti peči oz. jo nalagati čez cel dan).


Na vrh
 Profil  
 

OdgovorObjavljeno: 24 okt 2006 09:22 
Specialist
Specialist
Odsoten

Pridružen: 10 jan 2006 11:41
Prispevkov: 9166
Kraj: Okolica Lj.
računanje koliko polen gre v peč in iz tega potem računati kak bo poraba energije je čista neumnost!

poraba zavisi od zunanje temperature, kvadatrure stanovanja in izolacije hiše. Nikakor pa ne od tega koliko kg polen lahko naložiš v peč!

V prehodnih obdobjih bo povsem dovolj da boš enkrat dnevno zakuril par polen, da segreješ zalogovnik na 40 stopinj, kar bo zadoščalo za toploto preko celega dne. Januarja pa bo verjetno treba poštena nahajcati (tvoja računica)..ampka to bo kvečjemu en mesec, ostalo pa po potrebi.

Če bi želel približno določit porabo bi moral upoštevat kurilno vrenost drv, izkoristek peči ter pribl. letne potrebe hiše po toploti.

Na hitro: če so potrebe po energiji 13.500 kW...in je kurilna vrednost enega kilograma drv (pojma nimam...zgolj ugibanje) reciva 6 kW (pa če upoštevava še izkoristek peči..dobiš iz 1 kg drv (6 kW * 0,9) 5,4 kW toplote potem bo potrebno (13.500 : 5,4) 2.500 kg drv oz toliko in toliko metrov.

Zdaj ali se za kurilno vrednost drv jemlje teža ali prostornina žel ne vem (bo kdo napisal, ki ve) ampka takos ev grobem zračuna porabo. Definitivno pa ne moreš računat porabo glede na prostornino peči.


Na vrh
 Profil  
 

OdgovorObjavljeno: 24 okt 2006 18:38 
Pomočnik
Pomočnik
Odsoten

Pridružen: 21 okt 2006 10:56
Prispevkov: 65
Vincent da ti odgovoril na obe vprašanji:

1.
Površine hiše: je atrijska, oblika L in delno podkletena. V pritličju se nahaja 116 m2 neto bivalnih površin, v kleti pa 52 m2 neto bivalnih površin. Skupaj bruto bivalne površine je 220 m2.

Izolacija: klet 8 cm STYROFOAM, pritličje 10 cm TERVOL, nepohodno podstrešje URSA 20 cm, tlaki 8 cm TERVOL.

Prijektant je do poterbo po ogrevanju (16,7 kW) prišel tako, da je upošteval število in lastniosti radijatorjev, v rednost pa je upošteval toplotne izgube, zunanjo temperaturo -11 C, lego objekta - Kras in delno izpostavljena vetru, vzhodna stran in karakteristične vrednosti stavbe. Podobno vrednost sem dobil z izračunom na strani: http://www.wvterm.si/m_izracun_01.htm. A je to pravi izračun ali ne, pa mi povej ti če se v to razumeš?

2.
Ravno računanje porabe drv za celo leto ne more biti natančno ampak le približno do 2 m3, saj mi ja ne boš trdil, da v si ti lahko izračunaš, da v kolikor je zunanja temeratura npr. 5 stopinj C, da moraš v peč naložiti 19.33 kg drv oziroma natanko 30,5 polen take in take dimenzije in vrste. Valda pa si ne boš v kotlu označil do katere višine ga moraš napolnit ob različnih zunanjih temperaturah... Ali pač?![/url]


Na vrh
 Profil  
 

OdgovorObjavljeno: 24 okt 2006 19:55 
Specialist
Specialist
Uporabniški avatar
Odsoten

Pridružen: 09 mar 2006 12:05
Prispevkov: 470
Kraj: GO
Nemo1 nisi si ravno prav predstavljal kako je s poraba drv. Po tvoji logiki bi imel najboljši izkoristek kak star gašperček z zelo majhnim kuriščem. A bi ti bilo verjetno mraz, ker bi z enim kurjenjem dobil manj energije. Tako razmišljanje je podobno kot je nekoč Tof zapisal v nedeljcu, da ga ne zanimajo podražitve bencina, ker on vedno tanka za deset jurjev.

Če predpostavimo, da imata obe peči približno enak izkoristek boš moral frolinga večkrat nalagat, poraba pa bo na koncu enaka. Manjše kurišče pomeni več nalaganj. Manjšo porabo drvi pa dosežeš z boljšim izkoristkom peči ali pa z večjo kurilno vrednostjo drvi (na to vpliva vrsta in vlažnost lesa).

Rekel si, da so ti naračunali 13.427 kWh letne porabe energije. Zračno suh bukov les ima kurilno vrednost 2.100 kWh/pr.m. Na hitro lahko izračunamo, da potrebuješ 13.427 / 2.100 = 6,39 pr.m. drv. Upoštevati je potrebno še izkoristek peči. Če je izkoristek npr 90%, boš po tem porabil 6,39 / 0,9 = 7,1 pr.m bukovih drv. Če so po 14.000 je potem letni strošek 99.459,20 SIT.

Ker si poprej omenjal tudi pelete lahko na enak način izračunaš. Če predpostavimo, da ima 1 kg pelet 5 kWh kurilne vrednosti in je cena 60 SIT/kg ter 90% izkoristek, je letni strošek 179.026,67 SIT.

Za kurilno vrednost lesa sem upošteval:
http://www.gov.si/aure/eknjiznica/energija_iz_lesne_biomase.pdf

LP

_________________
sandi


Na vrh
 Profil  
 

OdgovorObjavljeno: 24 okt 2006 21:57 
Pomočnik
Pomočnik
Odsoten

Pridružen: 21 okt 2006 10:56
Prispevkov: 65
Res je Sandi in se strinjam s tabo s teoretičnim izračunom letne porabe drv, moj izračun je bil podoben tvojemu. Kot pa sem zapisal me najbolj muči, koliko teoretični izračun odstopa od dejanske porabe drv.

Da pride do odstopanja (večjega ali manjšega) upam da se strinjaš z menoj!? Saj je jasno, da nikoli ne moreš naložiti ravno prav drv. Če jih naložiš premalo, to lahko hitro ugotoviš, ker te zebe. Da pa si jih naložil preveč, pa tega ne moreš ugotoviti, niti uspešno kotrolirati, kot to trdi vincent. Namreč ko se izpopolnejo vse potrebe po toploti (vsi radiatorji, zalogovnik toplote in bojler sanitarne vode) v tvoji peči pa še kar gori, ker se v kurišču nahaja polovico drv, je dejstvo da to močno manjša tvoj izkoristek peči, česar nihče od vas v svojih teoretičnih izračunih izkoristka kotlov ne upošteva.

Najbolj ekonomično bi bilo, da bi ob popolnitvi vseh toplotnih potreb (radiatorji, hranilnik in bojler), v kurišču tudi zmanjkalo drv!!!! In v tej fazi pride do velike veljave velikost kurišča. Poraja pa se mi vprašanje:

- ali je kurišče velikosti 140 l ekonomičn izbira za peč moči 15 kW, kjer so toplotne zahteve hiše manjše?

- ali nebi bilo boljše izbrati peč z manjšim kuriščem pa potem doložiti v kolikor to toplotne potrebe narekujejo kot pa se ukvarjati s temu, koliko drv boš naložil v 140 litrsko kurišče, da ne boš z vsakokratnim polnim nalaganje za še enkrat presegel stroškov za ogrevanje?

S svojim razmišljanjem sem vsem skupaj le želel pokazati nesmiselnost preračunavanja izkoristka, katerega navajajo proizvajalci peči na polena in ob tem lahkomiselno misliti, da se mu boš približal. NIKOLI IN NIKDAR !!!


Na vrh
 Profil  
 

OdgovorObjavljeno: 25 okt 2006 01:40 
Specialist
Specialist
Uporabniški avatar
Odsoten

Pridružen: 09 mar 2006 12:05
Prispevkov: 470
Kraj: GO
Glede teoretičnih izračunov menim tudi jaz, da bodo v praksi odstopanja. Se mi pa zdi vseeno bolje, da si izračunal. Tudi 50% odklon od izračuna ni tako hud kot če si se čez palec usekal za 200 in več %. Na koncu pa še tega niti vedel nisi. Če izračun odstopa od dejanskega stanja boš vsaj poskušal najti vzrok in morda tako odprviš problem. Teoretični izračun ti pomaga oceniti rang. Konec koncev so tudi zime različno mrzle a ni nikoli -200 kot tudi +200 ne.

Sam sem se prepričal, ko smo v službi razglabljali koliko porabimo za ogrevanje poslovnih prostorov. Ker sem ravno takrat delal izračun toplotnih izgub za mojo novogradnjo sem mimo grede, na hitro, precej površno naredil še izračun za službeno bajto. Ostal sem presenečen saj je izračun odstopal manj kot 5% od dejanske porabe. Problem nastane, ko slabo ocenimo elemente izračuna. Na primer pri izračunu za službeno bajto sem imel najprej odstopanje. Ko sem se zavedal, da imamo z računalniki in drugo opremo 2,5 kW stalne porabe, ki ne gre nikamor drugam kot v toploto se je vse skupaj izšlo.

Pri nalaganju peči boš po mojem s časom dobil občutek. Podobno je bilo pri vozniškem izpitu ko so nas učili kako se izračuna varnostno razdaljo. Sem prepričan, da sedaj tega ne računaš več ampak to počneš iskustveno. Če bo kurišče premajhno pa ne bo druge variante kot dodatno nalaganje.

Pa dajva malo računat. Praviš, da ima kurišče 140 l. Vzemimo, da imaš 1000 l zalogovnik v katerem ima voda ta trenutek 30 C. Rad bi jo spravil na 90 C. Koliko drvi moraš naložit?

Za temperaturno razliko 60 K potrebuješ: 60 * 1000 = 60000 kcal. To je enako 60000 / 860 = 69,77 kWh. 1 kcal je energija, ki 1 l vode segreje za 1 K. 860 je pretvornik med kcal in kWh.
Gremo naprej. Izkoristek peči npr. 90% kar pomeni 69,77kWh / 0,9 = 77,52 kWh. To moč pa dobimo iz 77,52 / 2100 = 0,0361940 pr.m. suhih bukovih drv. Se pravi v litrih je to 36,1940 litra drv. Kurišče naložiš do 36,1940 / 140 = 0,263671 višine, kar pomeni dobro četrtino. Nekaj odstopanja bo, morda zaradi drv, ki niso prav suha ali pa zato, ker jih boš zelo dobro zložil ali pa, ker ima peč dejansko drugačen izkoristek kot je deklariran. Sem pa prepričan, da v zalogovniku voda ne bo odstopala več kot +/-5K. Teorija služi predvsem temu. Na začetku bo poleg peči še kalkulator ampak ne dolgo. Podobno kot pri varnostni razdalji. Za 60 K rabim 36 l drvi. Za 10 K 6 litrov. In že računaš na pamet. Čez nekaj časa lahko ob vertikali kurišča narišeš črtice za vsakih 10 K v zalogovniku in bodo še ostali v družini znali pravilno naložit. Tisti pa, ki delajo samo z prakso pridejo do istih spoznanj, le da nekajkrat prekurijo ali pa premalo zakurijo. Metoda poskusov in napak ima svojo ceno. Kar ni v glavi je v rokah in nogah.

Morda sem preveč nakladal ampak tako vidim teorijo. Ni teorije brez prakse ampak tudi obratno ne gre. Teoretik se bo sigurno strinjal. Sicer smo se v šoli zaman učili računat. Čemu bi nam računanje saj ga ne moreš ne pojest ne popit pa tudi zakurit ne.

LP

_________________
sandi


Na vrh
 Profil  
 

OdgovorObjavljeno: 25 okt 2006 11:34 
Specialist
Specialist
Uporabniški avatar
Odsoten

Pridružen: 21 dec 2005 14:49
Prispevkov: 1351
Kraj: Radenci
Saj si vse lepo izračunal in napisal, vendar je tvoj račun pravilen samo za sistem, ko bi ogreval le zalogovnik toplote.

Pozabil si radiatorje v katerih je tudi nekaj vode, ki pa oddaja toploto preko grelnih teles v stanovanje/hišo.

Če se držiš kriterija, da imaš poleg take peči zalogovnik toplote od 1120 litrov (8x140L kurišča) do 1960 litrov (14x140L kurišča), lahko naložiš polno peč do konca z najbolj posušenimi bukvami pa celotni sistem ne bo presegel maksimuma. Seveda pa mora imeti tako zalogovnik kot tudi radiatorji na začetku manj kot 30°C. :)

Lahko vam povem iz lastnih izkušenj, da je najbolje, da se peč naloži do 90% prostornine kotla, saj ogenj tudi rabi prostor. Sploh pa te ventilatorske peči so ravno narejene za to, da se naloži čimveč naenkrat in konec. Vse ostalo prevzame zalogovnik toplote - pufer!


Na vrh
 Profil  
 

Prikaži odgovore prejšnjih:  Razvrsti po  
Napiši novo temo Odgovori na temo  [ 29 prispevkov ]  Pojdi na stran 1, 2  Naslednji

Vsi časi so UTC + 1 ura [ DST ]


Kdo je na strani

Po forumu brska: miran11, vagabondo, voyager in 33 gostov


Vi ne morete pisati sporočil v tej temi
Vi ne morete odgovarjati na teme v tem forumu
Vi ne morete urejati sporočil v tej temi
Vi ne morete brisati vaših sporočil v tem forumu
Vi ne morete dodati priponk sporočilom

Išči za:
Pojdi na:  
 

 

PodSvojoStreho.net
© 2004 - 2013
Vse pravice pridržane.
Pogoji uporabe.