Vsi časi so UTC + 1 ura [ DST ]




Napiši novo temo Odgovori na temo  [ 52 prispevkov ]  Pojdi na stran Prejšnji  1, 2, 3, 4
  Tiskanje

Re: Kokoši in kokošnjak
Avtor Sporočilo
OdgovorObjavljeno: 24 apr 2019 20:01 
Pomočnik
Pomočnik
Odsoten

Pridružen: 10 mar 2013 14:35
Prispevkov: 66
Kanja z veseljem in zlahka pokonča kuro.


Na vrh
 Profil  
 

Re: Kokoši in kokošnjak
OdgovorObjavljeno: 24 apr 2019 22:09 
Specialist
Specialist
Odsoten

Pridružen: 07 apr 2008 10:37
Prispevkov: 6503
Pri vsakem poslu je potrebno računati na kalo. Tudi pri kurah...


Na vrh
 Profil  
 

Re: Kokoši in kokošnjak
OdgovorObjavljeno: 25 apr 2019 00:26 
Specialist
Specialist
Odsoten

Pridružen: 24 feb 2006 18:15
Prispevkov: 10954
Zadnje čase se pri zrebetih in teletih (volkovi, risi). Me sploh ne zanima kako velike živali jedo posamezne ujede, vem da pri starših vsako letno nekaj kur "odleti". Ajd dobesedno je ne odnese ujeda, ubije jo pa ( se pa tudi pojavijo poskusi letenja)piščancev pa nima že 20+ let


Na vrh
 Profil  
 

Re: Kokoši in kokošnjak
OdgovorObjavljeno: 25 apr 2019 07:28 
Specialist
Specialist
Uporabniški avatar
Odsoten

Pridružen: 01 apr 2009 09:17
Prispevkov: 1093
nisus napisal/-a:
Kanja z veseljem in zlahka pokonča kuro.


Kanja je srednje velika ujeda, ki se prehranjuje z malimi glodalci (miši, voluharice, krti) in plazilci, redkeje s pticami, dvoživkami in nevretenčarji. Perutnina, z izjemo zelo majhnih piščancev je za kanjo prevelik plen. Ljudje v večini primerov, ko (če) so opazovali napad kanje na kuro, so napadalca zmotno prepoznali. Možno je plenjenje povsem majhnih piščancev, a pojav je, če obstoja, zelo redek. Večina primerov napadov na perutnino gre pripisati kragulju.


Na vrh
 Profil  
 

Re: Kokoši in kokošnjak
OdgovorObjavljeno: 25 apr 2019 08:07 
Specialist
Specialist
Odsoten

Pridružen: 18 jul 2005 15:08
Prispevkov: 420
Kraj: Ljubljana
Pravijo, da proti zračnim plenilcem pomaga 1 goska v jati kokoši.


Na vrh
 Profil  
 

Re: Kokoši in kokošnjak
OdgovorObjavljeno: 25 apr 2019 08:08 
Specialist
Specialist
Odsoten

Pridružen: 03 nov 2015 14:35
Prispevkov: 1246
Ima goldhorn kar prav.

To zmedo gre pripisovati slabemu poznavanju ujed med letom in pa ljudski folklori. V naših krajih se perjatemu plenilcu kur pravi jastreb. In potem postane vsaka ujeda jastreb (glej orel višje v postih na drugemu koncu SLO).

Kanja je mogoče še najbolj nasrkala - kmetje jo obtožujejo plenjenja kokoši, lovci trdijo, da pleni mladiče srnjadi in zajce. Pa ni nič od tega res.

Res je edinole to, da kanjo vidiš dnevno, ko preletava travnike, kragulja pa le ko odnese kuro.


Na vrh
 Profil  
 

Re: Kokoši in kokošnjak
OdgovorObjavljeno: 25 apr 2019 12:39 
Specialist
Specialist
Uporabniški avatar
Odsoten

Pridružen: 01 apr 2009 09:17
Prispevkov: 1093
Slika
Slika

Prvi spomini na kragulja segajo v zgodnje otroštvo, še v čas, preden sem začel obiskovati šolo. “Franci! Marko! Tecita! Kragulj!”se je kar pogosto zaslišalo izpred sosedove hiše. Potem sem s sosedovima fantičema svojih let tekel še jaz, saj me je močno zanimalo, ali kokošim res preti nevarnost. A Franci in Marko že kmalu nista več kazala kaj prida zanimanja za te preplahe. Hitro sta ugotovila, da je njuna mama kanje, ki so jadrale visoko na nebu, pogosto zamenjevala za kragulje. Kanje pa kokošim, pasočim se po dvoriščih in bližnjih vrtovih, niso bile nevarne. Povsem drugače je bilo, ko se je namesto vpitja razburjene sosede zaslišalo značilno vreščanje preplašenih kokoši – tedaj so bile kokodajse res v nevarnosti. Pogosto je bil za poplah kriv objesten pes, včasih pa je bil res “krjul”, kot se na mojem rodnem Primorskem reče kragulju. Koliko kokoši je končalo v njegovih krempljih oziroma želodcu, ne bi ugibal. Vsekakor jih je bilo manj kot tistih, ki so včasih pribežale na domače dvorišče in se poskrile v kokošnjak. Še dneve si niso upale prav daleč od hiše in kar nekaj časa je minilo, da so se zacelile rane, ki so jih na njihovih hrbtih in glavah napravili kraguljevi ostri kremplji in zakrivljeni kljun. Trditi, da so na kraguljevem jedilniku kokoši pogoste in da je človeku povzročena škoda velika, bi bilo zelo pretirano. Včasih se poleti mlad kragulj (Accipiter gentilis) res približa naselju, kjer lovi podgane in tudi kokoši, ki so lahek plen, vendar navadno lovi manjše živali. Denimo ptice do velikosti vrane ali sesalce do velikosti zajca. Po trebuhu grahasto sivi plenilec živo rumenih oči računa na presenečenje. Plen bliskovito napade iz zasede in ga je, če se mu izmuzne, pripravljen dolgo zasledovati. Včasih se za njim v gosto podrastje odpravi celo peš. Za hiter let skozi gozd, kjer živi in pogosto tudi lovi, je odlično prilagojen. S sorazmerno kratkimi, zaobljenimi perutmi in dolgim repom je zelo okreten letalec, sposoben izjemno hitrega manevriranja med drevesnimi debli, krošnjami in grmovjem. Pri tem je treba vedeti, da gre za ptico, ki je dolga približno pol metra in ima dober meter premera čez peruti. Če gre za samico, ki ima sicer enako barvo perja kot samec, pa celo več; podobno kot pri nekaterih drugih ujedah je tudi pri tej vrsti samica občutno večja. Razlika v velikosti preprečuje medsebojno tekmovanje – samec lovi manjši, samica večji plen. Pri končnih plenilcih, kot je kragulj, je to pomembno, saj je količina plena v okolju navadno omejena. Če bi ptici, ki morata živeti skupaj, da vzredita mladiče, med seboj tekmovali, bi to za njiju pomenilo manjšo možnost preživetja. Zaradi tega bi bilo tudi manj vzgojenih mladičev, s čimer bi se seveda poslabšale možnosti za preživetje vrste. A ujeda, ki je v odraslosti tako rekoč brez naravnega sovražnika, je bila v preteklosti tudi sama pogosto plen. “Kragulj, ki je bil včasih zelo zaželena lovska trofeja, preganjali pa so ga tudi rejci kokoši in golobov, je od leta 1993 zakonsko zavarovan,” pravi Tomaž Jančar, varstveni ornitolog, zaposlen pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. “Do nedavnega je zaradi stoletnega preganjanja veljal za ogroženo vrsto, po zavarovanju pa se je stanje popravilo. Menimo, da je kragulj zdaj bolj ali manj varna vrsta.”


Na vrh
 Profil  
 

Prikaži odgovore prejšnjih:  Razvrsti po  
Napiši novo temo Odgovori na temo  [ 52 prispevkov ]  Pojdi na stran Prejšnji  1, 2, 3, 4

Vsi časi so UTC + 1 ura [ DST ]


Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost


Vi ne morete pisati sporočil v tej temi
Vi ne morete odgovarjati na teme v tem forumu
Vi ne morete urejati sporočil v tej temi
Vi ne morete brisati vaših sporočil v tem forumu
Vi ne morete dodati priponk sporočilom

Išči za:
Pojdi na:  
 

 

PodSvojoStreho.net
© 2004 - 2013
Vse pravice pridržane.
Pogoji uporabe.