[Fery]

Pridem domov, poberem džezvo iz lijaka, jo začnem prati in se mi odlomi ročaj!!!

Kaj sedaj, a moram v Mercator, Hofer, Lidl (ups pri nas ga ni)?
Slučajno sem sam doma, hotel sem si privoščiti kavico in čik ali dva, zdaj pa to!!!
Avto ne užge, peš ne grem (še mačka sem moral sunit v rit, da je šel ven scat), živci čedalje bolj na tapeti!!!
Kličem našo, ki je še na terenu, se ne oglasi!
Jaooooo, se mi že meša, vi sploh ne veste kaj je to "hudina"!!!
N'č, bom kar u tri-litrskem loncu zakuhal eno dozo, zvečer se bomo pa na družinskem posvetu odločili kaj in kako.
Če bom preživel do takrat, huda bo.
Ajde, grem kofe kuhat, pa dimit. Jebemti depresijo! Pa čelavog, pa trenirkarja, pa manekena...

Na, pa še maček praska po šajbi. Se je že naveličal svežega zraka.

Adios.

[zelenec]

Ja življenje je res težko :lol:

[laik]

fery ti ni doc odsvetoval čike? :wink:

[Sushi]

:D Nauk : Drugič se povabi k sosedom na kavico!

[jobizer]

Fery eno bogo džezvo boš pa ja popravil saj še novo nardijo :D :D :D

[mihapavse]

wtf?

[biserka55]

Fery glavno, da si ti zdrav, vse drugo je malenkost!

[Romzis]

Treba je iti ven na zrak. Je tak frišn, oster, ihtav.
Hitro se skuliraš ... :lol:

[steklenicka]

mihapavse Napisal:wtf?

Ampak temu sem se pa še bolj nasmejal, kot pa Feryju samemu :lol:


LP steklenička

[Fery]

I'll be back, je reku un. In sem nazaj.
Kava? No ja, okus ni kaj prida, bolj Zepter varianta, ampak važno je da zadene.

Kaj pravi zdravnik?
Preveč žreš!!! Že tri tedne nisem nič jedel.
Preveč piješ? Glih zadnjič sem vrgel v smeti lanski pir, ker je prepasal.
Preveč kadiš? No, to pa ja.
A vidiš, da dohtarji vse vemo!!!

Itak, da mi je vse prepovedal. Ker pa sem sam sebi najboljši zdravnik, sem si predpisal škatlo apaurinov (podpisal je on, ker brez recepta ne gre), požrl komaj uboga dva in čudežno ozdravel.
Vmes sem bil par dni brez kave, z bogimi par cigareti na dan, ko pa sem bil boljši, pa takoj na stara pota. Spomin je hudič, sploh na stara leta. Zaobljube in zarečen kruh se hitro pozabi. Zveni poznano?

Je pa hudič s temi amerikanskimi čiki. Zadnje cajte nekaj šparajo, pa nič več ne zadenejo.
Zdaj je pa še sneg! Drugače bi šel malo v Javornik, tam so na samem take lepe parcele, kjer raste pristen, slovenski tobak. Uspeva kot hudič, v višino gre tudi dva metra. Sem imel lani ogledano eno žetev, glih za eno kurilno sezono bi je bilo, pa so mi jo kifeljci pred nosom pokosili. Te kurbe majo švoh plačo, pa gredo rajši v žernado po tobak, kot da bi ga kupili.
Par let nazaj je rastel pred šolo, tik ob glavni cesti, so vsi mislili, da je koruza. Ker je pa to čudo kar raslo in čedalje bolj hujšalo, je končno tudi policajem užgalo, za kaj gre.
Sem se napravil eno noč da naberem en žakelj, pridem tja, tipam v temi, potem pa gre mimo avto in vidim, da je košnja že mimo. Spet kapsi. Pizda, ne dajo še drugim, da malo uživamo.
Letos bom pa bolj pazljiv. Ali bom pa enga bulmastifa nabavil, pa ga bom privezal zraven na eno drevo. Pa daj jih vidim potem, junačine.

[amazonka]

kaj je zdej z vami formaši, najprej berghaus, sedaj pa še fery mal s to depresijo :)
ej saj je samo kava, ki se lahko skuha tudi v posodici ki ni džezva :wink:
pa brez zamere

[Sushi]

:lol: Si tudi kakšne "piškotke" zraven kavice pojedel??? :wink: Iz slovenskega tobaka? :D

[Digifotko]

Fery Napisal:Ali bom pa enga bulmastifa nabavil, pa ga bom privezal zraven na eno drevo.

Bulmastifa odsvetujem. Boš moral pazit da ti ga ne pof.
.
.
.
.
.
.
.edrajo pa boš še bolj v depri.

[Fery]

Ja, ja depresija.
Evo še ena zgodba (oz. kup njih), ki samo priliva olje nanjo.

Kot nekateri že veste, zadnje čase, preko E-bay-a, malo dilam z Estonijo.
Pravzaprav sva s tisto estonsko krvopijo (tip mi hoče požreti kompletne živce), že kar na ti.
Ebay sva skenslala in poslujeva kar direkt.
Prvič je šlo čez E-bay kar kul.

Drugič tudi.

In tretjič gre zadeva takole.
Prilagam sliko, da vam bo jasen potek in od kje živčnost:



V ponedeljek v službi glumim, da nekaj delam. Zazvoni telefon, se oglasim, nakar tip vpraša:
"A je to Fery?".
Jaz pritrdim, on pravi, da kliče iz Ljubljane in da bi se oglasil pri meni.
OK, če se ti da vlačiti v to vukojebino, zakaj pa ne.
Tip se pripelje z avtom, prvi konec parkira pri nas, zadek je še nekje pri Ljubljani. Hud stroj.
Postavi pokvarjeno robo predme in pravi:
"Sem slišal, da ti zrihtaš stvari poceni in predvsem hitro!".
Jaz pritrdim.
Pa pravi:"Lej, tole rabim do srede! Potem letim v Papuo, ali nekaj takega. Boš ali ne boš?".
Zakurblam gugl zemljo, jebemti, to je tam, kjer še vedno gojijo ljudožerce in podobne pasme, na drugi strani kugle.
Odbrenkam suvereno:"Jasno da bom!". Jebi ga, d'nar ne smrdi.
Tip se pobere, jaz že pingam unga Estonca. Direkt, brez Ebay-a (pa ne jim povedat).
"Ej, rabim tu pa tu! Maš?"
"Mam."
"Kolk?"
"Tolk!"
"OK, šalji robo!"
Un men: "Šalji pare!"
Ker sva na ti, si jasno zaupava (z denarjem sem vseeno počakal, da je paket štartal, pa ne mu povedat), in je posel sklenjen.
Spet me kliče una ljubljanska gorila:
"A bo?".
"Itak, da bo", pribijem suvereno.
"Če me boš nategnil, boš robo za mano pripeljal dol!".
Jajks, jaz brž mejle čekirat, od Estonca rabim TNT kodo.
Nema je...
Opet je nema...
Ura 6, šihta konc, od vzhodnjaka še nič.
Pi... Ura je sedem, jest že doma klofam, še vedno nič. Prokleta r't, tokrat me je na suho!!!
Jaz že kličem na Brnik, da si rezerviram karto za obisk krokodilov, ko prileti mejl.
Končno!!! Brž na TNT.de, vnesem kodo, "Fersand niht gefunden", al nekaj podobnega.
Jao meni, šta je sada!!!
Ta cajt, ko sem na telefonu z Brnikom ("Ste prvi v čakalni vrsti!!!"), refrešam tisto stran.
Uauuu, vendar se švabi zbudijo. Nekaj se premika!
Našim povem, da nimajo kaj iskati na računalu in si grem skuhat en lonec kofeta.
Gledam malo forum PSS in tolčem TNT refreš.
Po polnoči se oboje umiri. Goltam kofe, živčno tolčem po tipkah!!! Matr!!! Proti jutru me zmanjka.
Zjutraj se zbudim ves moker. Refreš!!!
Jaaaa, je že u 'Jblani!
Itak, da potem uni ljubljanski čobani rabijo več časa do Cerknice, kot prej čez pol sveta, ampak bo že, ker mora biti.
Proti poldnevu sem spet živčen v službi. A bo kaj, al ne bo!!!
Točno ob 13:42, refreš in uočim predajo. U avto in jo ucvrem domov. Uletim do tašče, paket ima še v roki in me čudno gleda. "Pa ne da veš, da je paket zate prišel?"
"Itak, da vem", pograbim robo, ona pa bulji vame kot Sculi u Mulderja. Nič ji ni jasno.
Uf, samo da se je zadeva razpletla.

Je bila pa zadnjič ena čudna štorija.
Jaz pri Estoncu nekaj naročim. Tako, na izi, se mi ni nič mudilo (čeprav TNT to ne šljivi in šiba z običajno brzino). Ko štarta TNT tip iz Ljubljane, me kliče kje se nahajam.
Povem da v službi in naj mi kar tja dostavi.
Ker sem delal z običajno vnemo, sem ob buljenju skozi okno, ugledal TNT-jevca, kako vlači paket iz avta.
Matr, mi zakuha, temperatura na sto, pritisk na 4 bare (še dobro da imam na vratu veliko ekspanzijo, vsaj drugi tako pravijo, pa še nobena kučma mi ni prav).
Naroču sem metrsko stvar, un nese škatlo od šibic. Lahko bi bila taprava zadeva edino, če bi jo direkt iz avijona, z desetih kilometrov, vrgli na Ljubljano.
TNT-jevec še do vrat ni prišel, jaz že težim unmu blond z vzhoda. Menjava!!!!
Saj veste, un vzhodni člouk bi rad dilal, je pa en tehnološki butl, analfabet po domače.
TNT-jevec nekaj tipka po tistem dlančniku, jaz mu rečem:
"To ni tapravo, kar nazaj odpelji in vrni stranki!!".
Pravi da ni problema, potem pa se ozre tja, kjer piše "Sender:".
Popizdi do kraja, če sem jaz bolan, da on ma komaj bencina do Ljubljane, kako si jaz predstavljam, da bo s tistim starim kombijem ružu skoraj do Rusije.
Pusti tisto čudo pri meni in izgine.
Jaz takoj na fon, TNT Ljubljana.
Bla, bla, bla, ni problema, takoj, preračunavam,..., poštnina 109 €.
"Kuga!!!!!?". "Pošiljka s poštnino vred je bila 50 €, ti pa 109, tebi se suka!".
Bla, bla, bla,..., 52 €.
"!!!!???".
"Če bi pogodbo..., 10 pošiljk/teden...". 32 €.
Ma daj, daj!
Zijam skozi okno, ej lej, tam je pošta.
Pošopam tja in ji dam paket. Ko vidi adreso, voha, tipa, posluša, ne dovolim odpiranja. "Nema, šalji odma."
Nič priporočeno, nič povratnica, ništa. 10 €. Yessss.
Kaj pa kaj hitrejšega? Avionsko? Kolk? Še tri čuke! Kul, kar daj.
Se odvlečem nazaj na šiht in buljim skozi okno v pošto.
Uni n'č!!!!
Brž kličem na pošto: "Ej, mater vam ###****#$!!! Sem pošteno plačal ali ne! Reci Jožetu naj se spravi u kangu in gas na Brnik!!!"
Itak, da me ne šlivijo!!!
Popustim, bo ko bo.
Cel teden mesengeriram unga napol rusa, če je že dobil pošiljko. Po desetih dneh popizdim in odhitim na pošto.
Uhvatim direktorja (nima bab, mende so šle u šoping, pa mora sam delati na šalterju):
"Pa dobro, pi#$& ti je##$&#! Na kateri avion ste dali mojo pošiljko? Menda ne na unga pipistrela, k se bo pred postankom v Estoniji, še malo okrog sveta pjelou?"
Ma briga njega celi svet, važno da ma 5 jurjev plače in štempla liste od lota (glih tisti teden je bla okrog tega gužva).
Sem mu še povedal, da bom na naslednji paket pripopal še Garmina, da bo un na Brniku vsaj približno vedel, v katero stran more obrniti avion, da bo dostavil en ušiv paket.
Verjeli ali ne, nazadnje je paket vseeno prispel k pingvinom, baje hitrost ni premosorazmerna s količino izgubljenih živcev pošiljatelja.

Dobr, da je to za mano, zdaj bo tudi z depresijo boljše.

[Johan_R]

CAR!!

Še kej napiš, da se bomo mal režal!